Planet Zemlja

Letošnje leto se je Slovenija prvič vključila v projekt Energy Neighbourhoods2. Slovenski partner je Gradbeni inštitut ZRMK. Namen projekta je osvestiti gospodinjstva za zmanjšanje rabe energije in s tem znižati obratovalne stroške na podlagi zgolj sprememb bivalnih navad.

Ti ne zahtevajo posebnih investicijskih stroškov (zamenjava žarnic z učinkovitejšimi sijalkami, popolno izklapljanje električnih naprav namesto običajne uporabe funkcije mirovanja, doslednejša uporaba časovnikov ogrevalnih sistemov, nastavitev ustrezne temperature ogrevanja, pravilno prezračevanje prostorov in podobno) ali večjega časovnega vložka.

Na projekt se prijavi skupina 5 do 12 gospodinjstev, ki jo lahko sestavlja skupina gospodinjstva iz iste stavbe ali iz različnih stavb. Izziv je zmanjšanje porabe za vsaj 9 % v konkurenci z drugimi soseskami v Evropi. Edini pogoj je tehnična možnost rednega spremljanja individualne porabe toplote za ogrevanje in elektrike.

Sebe in svojo sosesko prijavite na elektronskem naslovu miha.tomsic@gi-zrmk.si ali na miha.mirtic@gi-zrmk.si, prijave pa potekajo do prve polovice novembra 2011. Tekma za najbolj varčno gospodnjstvo se bo pričela 1. decembra 2011 in bo trajala do 31. marca 2012, ko se bo zadnjič odčitalo stanje števca za porabo energije.

V diskusiji mladih z vsega sveta »Question time: Climate Change«, ki jo je včeraj pripravilo Britansko zunanje ministerstvo (FCO), Ministrstvo za energetiko in podnebne spremembe (DECC) in Bristish Council, so udeleženci spraševali o problemih podnebnih sprememb.

Na njihova vprašanja so odgovarjali William Hague, zunanji minister, Chris Huhne, ki je minister za energetiko in podnebne spremembe, direktor British Councila Martin Davidson ter ambasador Nozipho Mxakato-Diseko, južnoafriški veleposlanik v Londonu, diskusija pa je potekala preko spleta.

Prenos si je bilo mogoče po predhodnji registraciji na spletni strani http://video.webcasts.com/events/felt001/40339/ ogledati v živo.

Vir: Britansko veleposlaništvo Ljubljana

Okoljski strokovnjaki se vse bolj zavzemajo za zeleni način potovanja. Do sedaj so dobički od prodaje naftnih derivatov preglasili opozorila o velikem onesnaževanju, ki ga povzročajo avtomobili na cestah. Tudi običajne ljudi je težko prepričati, da je motor z notranjim izgorevanjem eden izmed glavnih onesnaževalcev okolja, saj je vožnja v avtomobilih preveč udobna, da bi se ji odrekli kar tako.

Vedar se zavest ljudi počasi spreminja, saj opozorila o onesnaženosti postajajo vse glasnejša. Evropska komisija je podala predlog, da se po letu 2012 ne bi smelo prodajati avtomobilov, ki bi v zrak spuščali več kot 120 gramov ogljikovega dioksida na prevožen kilometer. Različni športni avtomobili, kot npr. Porche v zrak spuščajo povprečno 297 g/km, kar je veliko preveč.

Zadnjih nekaj let so bili hibridni avtomobili najboljša izbira za tiste, ki so želeli varovati okolje, vendar je velika slabost teh, da so dragi in tudi njihova končna hitrost ni enaka, kot pri navadnih avtomobilih.

Prvi elekrtični avtomobili so se pojavili v začetku 20 stol., vendar je bila njihova maksimalna hitrost 30 km/h, avto pa je brez polnjenja lahko opravil le kratko razdaljo.

Električni avtomobil za pogon uporablja elektromotor. Električna energija, ki se porablja, se večinoma shranuje v akumolatorskih baterijah. Današnja električna vozila so primerna predvsem za krajše razdalje, dolge do 200 kilometrov, kar naj bi bilo popolnoma dovolj, saj naj bi po izračunu strokovnjakov povprečna vožnja voznika znašala 30 kilometrov. Polnjenje avtomobila lahko poteka tudi preko običajnih električnih vtičnic ali na posebnih postajah. Nekaj jih je postavljenih tudi v Ljubljani. Izdelave električnih vozil se je lotilo več znanih firm, kot so Ford, BMW, Renault, Nissan, Suzuki, Opel, Toyota in druge. Nissanov električni avtomobil leaf je strokovnjake tako navdušil, da so mu podelili naziv evropski avto leta 2011. Največja pomanjkljivost električnih vozil je njihova cena. Vrednost takega avtomobila se giblje okoli 30.000 evrov. Vendar se bo to v prihodnosti spremenilo, saj se bodo zaloge nafte zmanjšale in bo tako posledično cena goriva dražja in se bo tako voznikom bolj splačalo vložiti denar v električno vozilo.

Vir: bodieko.si

Danes si težko zamislimo življenje brez plastike. Čeprav je ta težko razgradljiva snov škodljiva okolju, bi jo bilo v vsakdanjem življenju težko nadomestiti. Vsak izmed nas lahko naredi nekaj za okolje, in že nekaj manjših sprememb v našem vsakdanu, bo zmanjšalo porabo plastike.

Ena imed najbolj enostavnih sprememb je, da se po nakupih odpravite s cekarjem ali vrečko iz blaga in se s tem izognete uporabi plastičnih vrečk, ki močno ogrožajo okoljem, saj v razvitem svetu letno porabimi do 1000 miljard plastičnih vrečk, od tega pa jih recikliramo manj kot 1%.

Drugi način, kako lahko pomagamo planetu je ta, da kupujete izdelke v embalažah, ki so sestavljeni iz razgradljivih materialov. Pijačo kupujte v steklenicah in jo po uporabi ponovno napolnite z vodo ali drugimi pijačami. Poskusite se izogniti nakupom pijač za »po poti«, saj je mnogo te pijače polnjenih v neekoloških plastičnih lončkih.

Sadje in zelenjava kupljena na tržnici sta najboljša za naše zdravje in za zdravje našega planeta. Sadje in zelenjava sta v trgovini zapakirana v plastiko, na tržnici pa nakupljeno shranijo v papirnato vrečko. Tudi v supermarketu se izognite nakupovanju izdelkov, ki so pakirani v plastiko. Kruh je bolje kupovati v pekarni oziroma ga peči doma, kot ga kupiti v trgovini zavitega v plastiko. Detergente za pranje perila in ostala čistila, če le lahko, kupujte pakirane v kartonastih škatlah. Sire in salame kopujte v v delikatesi in prosite naj vam jih v trgovini zavijejo le v papir, brez dodatne plasti plastike.

V naši mali državi je voda v večini pitna in dovolj kvalitetna, zato ni potrebe po nakupu vode v plastičnih steklenicah, saj je za izdelavo ene same plastične steklenice potrebnih 10 litrov vode. Če je nakup vode poteben, jo kupujte v steklenicah.

Že majhne stvari, v katere ni potrebno vložiti veliko truda, lahko prispevajo k temu, da bo naše okolje bolj čisto, zato si prizadevajmo te nasvete upoštevati. Čez čas bodo te male pozornosti samoumevne, okolje pa bo zaradi našega truda postalo malenkost čistejše.
Vir: bodieko.si

Za odmaševanje odtokov ne potrebujete dragih kemičnih čistil, ampak si lahko učinkovito čistilo pripravite sami. Potrebujemo le alkoholni kis in jedilno sol - živila, ki jih imamo doma vsi.

Kemična reakcija med soljo in kisom je tako močna, da odplakne in odmaši tudi umazanijo v odtokih. V zamašen odtok najprej stresite 90g jedilne soli, ter nato čeznjo zlijte 120 ml alkoholnega kisa. Najboljše rezultate boste dosegli, če boste za nekaj minut zaprli odtok, da se umazanija dodobra razgradi, nato pa ga zopet odprite in splaknite s toplo vodo.

Velja pa opozoriti, da tega postopka ne prakticirajte, če ste pred tem v odtok zlili kupljeno čistilo za odtoke, saj lahko tako čistilo reagira s kisom in se v zrak začnejo spuščati strupeni plini.

Povzeto po: Bodieko.si

Podnebne spremembe so realnost in predstavljajo eno največjih okoljskih, družbenih in gospodarskih groženj, s katero se sooča človeštvo.

Septembra 2011 se je začel projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« s podnaslovom »Kako jim je uspelo?«. Projekt se osredotoča na osem prednostnih področij: obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Urad vlade za komuniciranje in Umanotera bodo v sredo na novinarski konferenci predstavili imenovani projekt, kjer bodo sogovorniki predstavili 20 izbranih primerov dobrih praks, ki uspešno znižujejo izpuste CO2: 15 slovenskih in 5 tujih.

Te primere bodo v naslednjih mesecih podrobneje predstavili zainteresirani javnosti po Sloveniji ter oblikovali priporočila za njihovo nadaljnje širjenje in uporabo.

Povzeto po: PEK