Planet Zemlja

Evropska komisija je včeraj sporočila, da odobrava pridelovanje gensko spremenjene poljščine. Gre za krompir, ki je znan pod imenom Amflora, vsebuje pa gen, ki daje odpornost na določene antibiotike. Vsebuje namreč veliko škroba, razvit pa je bil za uporabo v industrijskem procesiranju.

Ob tem se je že oglasila okoljska organizacija Greenpeace, ki svari, da ta krompir predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi in živali, prav tako pa tudi za okolje. Tako so tudi pozvali države članice, da na svojem ozemlju prepovejo pridelovanje krompirja Amflora.

Potres na Čilu, do katerega je prišlo 27. februarja in katerega jakost je znašala 8.8 na Richterjevi lestvici, naj bi skrajšal dan na Zemlji. Kot so ugotovili znanstveniki Nase, se je zemljina os ob potresu premaknila za 8 centimetrov, kar pa hkrati pomeni, da se je dan skrajšal za 1,26 mikrosekund.

Do te ugotovitve so prišli s pomočjo kompleksnega modela, poudarili pa so, da je glede na velikost potresa to zelo veliko. Saj je potres, do katerega je prišlo leta 2004 na Sumatri in je udaril z močjo 9.1 po Rihterju, zemljino os premaknil za 7 centimetrov, torej manj kot letošnji sicer šibkejši potres na Čilu.

Prejšnji teden je na temo Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji potekal posvet, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, ki so predstavili različne poglede na to temo. Tako smo lahko spoznali, kakšen pomen se pripisuje temu in kako pomembno je, da se o tem osvešča že od malih nog ter kasneje v celoti gradi na tem, če želimo, da to dejansko uspe.

Kot je povedal dr. Dušan Plut se bo pokazala potreba po varstvu geografskega okolja za trjanostno zasnovano vzgojo in izobraževanje, dr. Marko Debeljak z inštuta Jožefa Štefana pa je poudaril pomen vgrajenosti koncepta trajnosti v celoten izobraževalni sistem, v kolikor hočemo, da to postane najvišja družbena vrednota, s čimer se je strinjala tudi Nada Pavšer, ustanoviteljica ekošol Slovenije, saj, kot je dejala, je prepričana, da mora izobraževanje za trajnostni razvoj postati celovit pedagoški proces in ne le dodatek k obstoječemu.

S tem pa se je strinjala tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, katere ključno sporočilo je bilo, da je potrebno mlade naučiti vrednot, vedenja in življenjskih navad, ki so potrebni za trajnostno prihodnost, tako je potrebno načela trajnostnega razvoja vključiti v najrazličnejše učne procese, tudi v konkretnih lokalnih situacijah.

V povezavi s konceptom trajnosti je dr. Jože Mencinger opozoril na želje držav, da dosegajo gospodarsko rast in na dejstvo, da le-ta očitno ni brezmejna, a da zdajšnja gospodarska kriza kljub vsemu dogajanju ni uspela »spremeniti sveta«, temveč je ponovno zmagal pohlep.

Kot del posveta pa smo lahko spoznali tudi pogled na problematiko z vidika krajinske arhitekture, ki ga je predstavila dr. Ana Kučan, katere sporočilo je bilo, da je potrebno že pri najmlajših začeti razvijati sposobnost zaznavanja krajine, opazovanja ravnanja v okolju ter posledice teh različnih dejanj. S tem bi, po njenih besedah, zavest o krajini in prostoru postala del splošnega znanja ter posledično merilo za ravnanje s prostorom in odnos posameznika do prostora.

Vidik arhitekture nasploh pa je izpostavil doc. Miha Dešman, ki se je v svojem nagovoru spostil na raven šol kot fizičnih objektov. Tako je jasno povedal, da so obstoječe evropske šole po večini že zelo stare in posledično izredno energijsko potratne. Po njegovem mnenju se bi tako morali lotiti prenove šol ter tako tudi na tej osnovi prispevati k trajnostnemu razvoju.

Evropska komisija je začela javno posvetovanje o varstvu evropskih gozdov pred škodljivimi vplivi podnebnih sprememb, ki bo potekalo od 1. marca do 31. julija 2010 na spletni strani http://ec.europa.eu/yourvoice. Gre za posvetovanje o zeleni knjigi, ki opredeljuje glavne izzive, s katerimi se soočajo evropski gozdovi.

Gozdovi so za EU izjemnega pomena, saj skupaj z drugimi gozdnimi površinami pokrivajo več kot kot 42 % kopenskega ozemlja EU. Zelena knjiga predstavlja obstoječe informacijske sisteme o gozdovih ter orodja, ki so na voljo za varovanje gozdov. Hkrati pa postavlja vrsto vprašanj, ki se nanašajo na razvoj politike tega področja.

Komisija se bo tako pri odločanju, ali je potrebno dodatno ukrepanje na ravni EU, uprla na odziv javnosti, držav članic, institucij EU ter drugih zainteresiranih strani.

Ta mesec se je od vzhodne obale Antarktike odlomila ledena gmota, ki naj bi po poročanju znanstvenikov bila velika kar 2550 kvadratnih kilometrov. Gmoto so tokovi zanesli proti Avstraliji, ob taljenju pa bi lahko povzročila marsikatero spremembo, ki bi vplivala na podnebje v severnem Atlantiku.

Tako bi se lahko pomembno spremenila temperatura morske vode, prav tako pa njena gostota, kar bi lahko povzročilo predvsem ostrejše zime. Dejstvo je, da se bo ta gmota v prihodnjih letih stalila, obstaja pa vprašanje, v koliko časa bo do tega prišlo, saj je to odvisno predvsem od tega, kam jo bo zaneslo.

Včeraj se je v New Yorku pričela vsakoletna okoljska konferenca z naslovom Zelene-varčne elektronske naprave 2010. Na konferenci obravnavajo vsa vprašanja povezana z energetsko učinkovitostjo in trajnostno zasnovo, od inovativnih napredkov pri pakiranju in proizvodnji izdelkov, vse do končnih rešitev - ekoloških embalaž - s poudarkom na  izkoriščanju obnovljivih virov energije v razvijajočih se državah.

Lani je bilo na konferenci predstavljenih nekaj odmevnih predlogov, kot npr. ta, da Coca Cola in Pepsi začneta uporabljati svoje pločevinke kot energetske zbiralce, kot tudi lekcijo o tem, kako je Dell povečal recikliranje uporabljenih proizvodov, in kako super-učinkovite luči BoGo pomagajo v vsakdanjem življenju ljudi v nerazvitih državah.

Konferenca se običajno zaključi s priljubljenim natečajem Greener Gadgets Design Competitions, kjer sodelujejo vsi, ki želijo predstaviti novo vrsto trajnostnih konceptov izdelka - od tistih, ki ustvarjajo svojo lastno energijo kot tudi tistih, ki si prizadevajo zmanjšati potrebo in porabo po električni energiji nasploh.