Planet Zemlja

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje tudi letos izvaja ukrep brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah. Šole se na ukrep za naslednje šolsko leto (2013-2014) lahko prijavijo do 25. januarja. Ministrstvo pa poleg tega izvaja tudi ukrep - Shema šolskega mleka. Vlagatelji na ta ukrep, ki so vrtci, osnovne in srednje šole, se lahko v to shemo prijavijo preko celega leta.

Shema šolskega sadja
Namen ukrepa je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave in hkrati ustaviti naraščanje pojava prekomerne teže in debelosti pri otrocih, ki je eden od večjih dejavnikov tveganja za bolezni sodobnega časa (bolezni srca, diabetes, rak).
Brezplačno razdeljevanje sadja in zelenjave učencem v osnovnih šolah poteka skozi celo šolsko leto (1. september - 24. junij), enkrat ali večkrat na teden ločeno od rednega obroka. Sadje in zelenjava morata biti sveža (izjema je kislo zelje in repa), in sicer iz predpisanega seznama dovoljenih vrst sadja in zelenjave. V sklopu ukrepa potekajo tudi spremljevalne izobraževalne oziroma promocijske dejavnosti. V letošnjem letu je za ta ukrep načrtovanih 800.000 evrov sredstev (75 % EU sredstev).
V šolskem letu 2012-2013 je v ukrep vključenih 376 osnovnih šol (83 % vseh osnovnošolcev v Sloveniji), pomoč na učenca znaša okvirno 6 evrov/šolsko leto.

Shema šolskega mleka
Shema šolskega mleka je ukrep Skupne kmetijske politike EU, s katerim se sofinancira mleko ali ustrezen mlečni proizvod v okviru obrokov v šolski prehrani. Poleg zmanjšanja cene šolske malice s pomočjo evropskih sredstev, je namen te sheme tudi približati učencem uživanje mleka in kakovostnih mlečnih izdelkov ter sočasno, preko vzgojno izobraževalnih dejavnosti, približati otrokom pomen mleka in mlečnih proizvodov za zdravje. EU sofinancira mleko in mlečne izdelke v višini štirih centov za največ 0,25 l mleka na dan. Upravičenci do teh sredstev so otroci oziroma starši, ki se jim podpora upošteva pri plačilu šolske prehrane za otroka.
Trenutno se v EU za ukrep nameni skupaj okoli 67 milijonov evrov, Slovenija pa je pri koriščenju sredstev med manj uspešnimi državami članicami saj v shemi sodeluje samo 10 osnovnih šol. Ministrstvo ocenjuje, da bomo v Sloveniji v letu 2013 izkoristili samo približno 15.000 evrov. Če bi se v shemo šolsko mleko vključili vsi vrtci in šole, bi Slovenija iz evropskega kmetijskega sklada lahko pridobila preko 2 milijona evrov na leto, za kolikor bi se zmanjšali stroški staršev za prehrano otrok v vrtcih in šolah.

Vir: RS Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Slika: FreeDigitalPhoto.net

Švica je razpisala drugi arhitekturni natečaj, v okviru katerega bo za najboljše primere trajnostne prenove in gradnje z območja Alp podelila mednarodno arhitekturno nagrado Constructive Alps.

Nagrada je dotirana s 50.000 evrov. Na natečaju naj bi sodelovali predvsem uspešni primeri trajnostne prenove in gradnje stavb s celotnega alpskega območja, pri čemer je morala biti gradnja ali prenova dokončana v letih 2008-2012 Zmagovalne projekte bo razglasila članica švicarskega Zveznega sveta in švicarska ministrica za okolje Doris Leuthard na podelitvi nagrad 30. avgusta 2013 v Planinskem muzeju v Bernu v Švici. Constructive Alps želi prispevati k temu, da bodo Alpe dolgoročno postale vzorčna regija v boju proti podnebnim spremembam.

Več informacij na www.constructivealps.net

Vir: Constructive Alps
Slika: FreeDigitalPhoto.net

V soboto, 26. 1. 2013 bo nočni pohod od Planice do Tamarja v podporo ohranjanju narave in temnega nočnega neba v Planici. Organizira ga Društvo Temno nebo Slovenije v sodelovanju z Društvom Alpe Adria Green, Krajinskim parkom Goričko, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Društvom za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije, Slovenskim društvom za proučevanje in varstvo netopirjev, Klubom Okoljski center in DONDES-om.

Pobudniki akcije želijo ob podpori somišljenikov Jelku Grosu, direktorju Zavoda za šport RS Planica, predati zahtevo po postavitvi le nujno potrebne in naravi sprejemljive zunanje osvetlitve objektov nastajajočega Nordijskega centra Planica. Umetna svetloba v naravnem okolju krni nočno doživljanje narave in je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na zmanjševanje biotske raznovrstnosti in z njo povezane kakovosti človekovega bivanja.

Organizatorji in pohodniki želijo preprečiti, da bi do svetlobnega onesnaženja prišlo tudi na robu našega edinega narodnega parka. V dolini pod Poncami se namreč gradi Nordijski center Planica s pripadajočo zunanjo razsvetljavo. In če kje, moramo biti prav v naravnih parkih in njihovi neposredni bližini pri posegih v naravo še posebej pazljivi. Vse preblizu je namreč sramoten poseg na Pokljuki, v Triglavskem narodnem parku, kjer je bil postavljen prostorsko neustrezen in svetlobno potraten športni objekt - proga za tek na smučeh je bila v dolžini 1 km asfaltirana in prekomerno osvetljena (42 svetilk, glej fotografiji). Na ta poseg so naravovarstveniki leta 2009 prav tako opozorili z nočnim pohodom.

Svetlobno onesnaženje neposredno vpliva na zdravje ljudi in je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na zmanjševanje biotske raznovrstnosti in z njo povezane kakovosti človekovega bivanja. Vsi vemo, da umetni viri svetlobe ponoči privlačijo živali, predvsem žuželke, ki so pomembni opraševalci rastlin. Ujamejo se v kroženje okoli svetilk in zaradi izčrpanosti poginejo, kar dolgoročno zmanjšuje številčnost in vrstno pestrost nočnih žuželk. To pa vpliva tudi na živali, ki se z njimi prehranjujejo, kot so ptice, dvoživke in netopirji.

Pobudniki akcije se zavzemajo za premišljeno in okolju sprejemljivo razsvetljavo, še posebej, če je umeščena v naravno okolje. Osvetljujmo tam, kjer je res potrebno, le toliko kot je potrebno in s primernim spektrom svetlobe. Uporabljajmo samo rumeno svetlobo in ne bele, ker bela trikrat bolj svetlobno onesnažuje.

Planica naj ostane ponos Slovenije tudi brez svetlobnega onesnaženja. Zato pobudniki akcije pričakujejo, da se bo prireditve udeležil tudi gospod Jelko Gros, direktor Zavoda za šport RS Planica in Nordijskega centra Planica. Prepričani so, da se jim bo gospod Gros pridružil v prizadevanjih za ohranjanje narave.

Slika: FreeDigitalPhoto.net

V torek, 8.1.2013 se je Karavana varne kemije ustavila v Vodicah, kjer so jo s pomočjo občine Vodice in vodiške knjižnice, občani gostoljubno sprejeli. Diplomirana živilska tehnologinja Tatjana Kruder je zbranim spregovorila o toksinih, ki dnevno prežijo na nas v hrani, oblačilih, kozmetiki, čistilih, igračah in pomembno vplivajo na kvaliteto našega zdravja. Namen karavane je vzpodbuditi radovednost ljudi in njihov interes po ozaveščenosti.

Tako smo lahko slišali, da so med največjimi onesnaževalci zraka v naših domovih prav osvežilci zraka, po katerih tako radi segamo. V njih se namreč skriva koktajl najnevarnejših kemikalij. Če gledamo po količini kemikalij ki nam krojijo tempo zdravja, spadajo med pomembnejše čistila, katerih letna poraba v povprečni družini znaša polno kopalno kad, te pa nato pridno speremo v naravo. Dejstvo namreč je, da pri čiščenju nemalokrat menjamo eno umazanijo za drugo - organsko za kemijsko, ki pa je mnogo bolj strupena od prve. Na umazanem štedilniku je namreč sterilna umazanija, saj je ta prepečena, na čistem pa nevarna kemija.

Slišali smo tudi o tem, da se je z uporabo pomivalnih strojev, začela razvijati nova vrsta glive (črna gliva), ki ji ustrezajo ekstremni pogoji, ki se ustvarjajo v teh aparatih. Te pa dnevno polnimo, praznimo, pospravljamo in iz njih jemo.

Glede kozmetičnih preparatov je skrb vzbujajoč podatek, da ženske običajno porabimo med 3,5 do 5 kilogramov kozmetike na leto. V tej je množica strupenih snovi kot npr. parabeni, umetne dišave, ftalati, aluminij in svinec. Slednji daje kozmetiki poseben lesk, lepo barvo in zato ga še posebej radi uporabljajo pri proizvodnji, kupci pa kupujemo ker pač lepo izgleda.

Dejstvo, da so se včasih bolezni širile zaradi slabe higiene je zamenjalo dejstvo, da se danes mnogo bolezni razvije zaradi pretirane higiene. Zakonodaja pa nas na tem področju ne ščiti, saj ne ureja regulative na področju ekološke kozmetike in proizvajalci pridobijo znak tovrstne kozmetike že, če ta vsebuje vsaj 5% ekoloških sestavin. Tu velja sugestija o uporabi evropske spletne strani RAPEX, kjer je objavljen seznam proizvodov ki so umaknjeni iz prodaje. Seveda pa je na mestu tudi opozorilo, da to velja le za evropske proizvode.

Nosilka predavanja je spregovorila tudi o plenicah za enkratno uporabo, ki se pogosto uporabljajo ne le pri majhnih otrocih, temveč tudi v domovih za ostarele. Največja težava teh je, da se jih ne da zbirati ločeno, saj predstavljajo kombinacijo dveh vrst odpadkov, ki ju ne moreš ločiti - organskega in embalaže. Poleg tega se že pri proizvodnji plenic uporablja veliko kemikalij, tudi za blaženje vonja.

S področja hrane so bile predstavljene prednosti in slabosti mlekomatov. Medtem ko se v njih mleko hladi in s tem preprečuje razvoj bakterij, je potrebno aparat pravilno vzdrževati, kar pomeni s kemično obdelavo.
Zanimivo je bilo slišati o posledicah priprave hrane, med katero ustvarjamo kemikalije, ki so za nas strupene oziroma kancerogene (npr. akrilamid med cvretjem…). Kancerogeni pa so tudi nitrozamini, ki se ustvarjajo po zaužitju špinače in rukole.

Slišali smo lahko tudi nekaj iz zgodovine slavnega Napoleona, ki da je - medtem ko je iskal maščobo za svoje dolge poti - iznašel margarino. Ta se šteje med kemične izdelke, podobne plastiki in nima nobene povezave z naravnimi živili.

Ob zaključku smo slišali nasvet, na katerega se velja večkrat spomniti - najboljši odziv nam to kaj je dobro in kaj ne, nam dajejo živali in otroci (povečini zastonj!) in veljalo bi jim prisluhniti. Najmočnejše strupe je namreč ustvarila narava, in ti v majhnih količinah lahko celo koristijo (primer ricinusa, botulina…). Znanost jih pogosto uporablja kot surovino za izdelovanje zdravil. Medtem pa je nekoliko večji odmerek istega strupa lahko smrtonosen

Sodeč po raziskavi Eurobarometer o odnosu Evropejcev do kakovosti zraka večina Evropejcev (56 %) meni, da se je kakovost zraka v preteklem desetletju poslabšala.
V Italiji je takšnega mnenja kar 81 % anketirancev, na Cipru, v Franciji, Grčiji, na Madžarskem, v Romuniji in Španiji pa od 70 do 75 % anketirancev. V Sloveniji tako meni 56 % vprašanih. Skoraj štirje od petih anketirancev v EU (79 %) menijo, da bi morala EU predlagati dodatne ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Po drugi strani dajejo anketiranci v Sloveniji prednost ukrepom na lokalni ravni (45 %) pred ukrepi na ravni EU (27 %). Anketiranci so bili izrecno vprašani, ali poznajo standarde kakovosti zraka in nacionalne zgornje meje emisij: več kot polovica (58 % in 51 %) tistih, ki ta dva instrumenta poznajo (25 % v obeh primerih), meni, da bi jih bilo treba okrepiti. Anketa kaže splošno nezadovoljstvo s sedanjimi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka, saj 72 % Evropejcev in 73 % Slovencev ni zadovoljnih s prizadevanji javnih organov za izboljšanje kakovosti zraka. Iz ankete je prav tako razvidno, da je na splošno obveščanje o kakovosti zraka nezadostno; skoraj šestim od desetih Evropejcev (59 %) se zdi, da niso ustrezno obveščeni o vprašanju kakovosti zraka, tako pa meni tudi 42 % vprašanih Slovencev. Na vprašanje, kako najbolj učinkovito zmanjšati onesnaženost zraka, 43 % anketirancev odgovarja, da je potreben večji nadzor emisij, ki nastajajo pri industrijski in energetski proizvodnji (33 % v Sloveniji). Enak pomen anketiranci v Sloveniji pripisujejo tudi omejevanju prometa v onesnaženih mestih.

Vir: Predstavništvo Evropske komisije
Slika: FreeDigitalPhotos.net

Po mnenju avstralskih meteorologov visoke temperature povzroča globalno segrevanje. Temperature bodo po njihovem mnenju vsako leto višje. Zato so se odločili, da bodo na meteorološko karta s temperaturami vključili tudi vijolično barvo, ki bo označevala temperature nad 50 stopinj.

Najvišjo temperaturo so v Avstraliji izmerili leta 1960, in sicer 50,7 stopinj. Prvič v zgodovini pa so v državi zabeležili temperature nad 39 stopinjami Celzija v petih zaporednih dnevih. V ponedeljek pa so porušili tudi 40 let star rekord, ko je povprečna temperatura v celotni državi znašala 40,3 stopinj.

Zaradi vremena pa imajo Avstralci težave s požari. V državi Novi Južni Wales, ki velja za najbolj naseljeno avstralsko zvezno državo, je včeraj divjalo več kot 130 požarov.
Za javnost so zaprti tudi vsi nacionalni parki, gozdovi in rezervati, veliko turistov zapušča kampe.

Vir: žurnal24.si

Foto: Australian Bureau of Metereology