Planet Zemlja

Na konferenci o zdravstvenem varstvu čebel so v torek v Bruslju predstavili pilotni projekt za spremljanje smrtnosti čebel, usklajen na ravni EU. Cilj projekta, ki ga sofinancira Evropska komisija, je raziskati naraščajoči problem umiranja čebel z zbiranjem zanesljivih podatkov o smrtnosti čebel v državah članicah.

Konferenco, posvečeno pregledu dosedanjih dosežkov in tekočega dela na področju odkrivanja vzrokov za smrtnost čebel v Evropski uniji, sta organizirala Evropska komisija in novoustanovljeni referenčni laboratorij EU za zdravstveno varstvo čebel (laboratorij ANSES Sophia Antipolis v Franciji). Komisija in države članice pa so sicer na konferenci ponovno potrdile svojo zavezo k skrbi za zdravje čebel ter poudarile pomen sodelovanja in prizadevanj vseh udeležencev na tem področju.

Vir: PEK

Slika: wallpaperstock.net

Skupina Helios in Ministrstvo za okolje in prostor v partnerskem projektu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda letos že 14 leto zapored podpirata obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov.

V preteklih 13 letih so s finančno pomočjo Heliosovega sklada obnovili že 70. vodnjakov v 60. slovenskih občinah ter nagradili 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Letos so izmed 25 prijavljenih projektov izbrali pet občin, katerim je bilo za obnovo vodnih virov razdeljenih 17.000 evrov. Pogodbe so danes na Heliosu podpisale občine Dol pri Ljubljani, Šmarješke Toplice, Gorenja vas, Vojnik in Muta. Izmed prijavljenih zasnov vodnih učnih poti, se bodo osnovne ali srednje šole potegovale za štiri nagrade po 1.050 evrov. Na dokončanje in odprtje vodnjaka iz lanskega razpisa čakata še vodna vira v občini Borovnica, vodnjak kapelica sv. Nikolaja na Pakem in v občini Tišina, župnijski vodnjak pri cerkvi na Tišini.

Glavno vodilo projekta je, da se z oživljanjem vodnjakov v Sloveniji širi zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem vzpodbuja aktivno delovanje za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v lokalnem okolju. V Sloveniji je na podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine in jih s tem projektom ponovno oživimo in vključimo v lepšo podobo trgov, krajev, vasi ali mest.

To je edini znani dolgoročen partnerski projekt v Sloveniji in širše v Evropi, ki simbolno vodi v prihodnost in daje sinergijo med lokalnimi skupnostmi, šolami, gospodarsko družbo in državno institucijo. Projekt deluje od spodaj navzgor in z njim vsi pridobijo. Na lokalni ravni združuje in povezuje ljudi, otrokom z vključitvijo šol vzbuja izobraževalni moment in odgovoren odnos do lastnega okolja in naravnih virov, torej tudi vode. Skupina Helios, kot kemično podjetje, se zaveda potrebe po širšem družbeno odgovornem ravnanju in ga že vrsto let udejanja po Sloveniji s tem in podobnimi projekti podpore lokalnim organizacijam.

Strokovna komisija Heliosa, MOP-a in hidrogeologa je 13. maja izmed 25 prijavljenih projektov 23 občin letošnjega javnega razpisa izbrala pet občin s šestimi vodnjaki. Glede na razpisne pogoje so bili izbrani vodni viri, ki bodo z obnovo in njegovo oživitvijo predstavljali za lokalno okolje novo prostorsko vrednost in ohranjali bogastvo obstoječe kulturne in naravne dediščine. Prednost pri izbiri so imeli projekti, ki so vključevali idejno zasnovo lokalne vodne učne poti.

Izbrani so bili projekti občin: vodnjaka na kmečkem turizmu Pr’ Krač v Dolskem, Občina Dol pri Ljubljani, 2.000 evrov, vodnjak v Gorenji vasi pri Šmarjeti, Občina Šmarješke Toplice, 2.600 evrov, vodnjak v Hotavljah, Občina Gorenja vas, 3.200 evrov, vodnjak na trgu v Vojniku, Občina Vojnik, 4.200 evrov in vodnjak Forški štapuh na Sv. Jerneju nad Muto, Občina Muta, 5.000 evrov.

Heliosov sklad se financira od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov na vodni osnovi znamk Bori, Ideal in Tessarol. Od vsakega prodanega litra okolju prijaznih premazov označenega z »ribico v soncu«, gre za delovanje sklada 0,25 evra.

Vir: http://www.helios.si/slo/druzbena-odgovornost/2830

Usposabljanja za učitelje in druge strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju z naslovom PROSTOVOLJSTVO - KREPITEV VREDNOT NENASILJA so v polnem razmahu. Potekajo v okviru projekta IN SEM, v katerem Slovenska filantropija sodeluje z ISA institutom in Društvom Ključ, vsi skupaj pa si prizadevajo okrepiti kompetence zaposlenih v vzgoji in izobraževanju na področju preprečevanja nasilja.

Projekt je financiran s sredstvi ministrstva za šolstvo in šport in Evropskega socialnega sklada, zato so usposabljanja za udeležence brezplačna. Potekajo po vsej Sloveniji, udeleženci pa so doslej oblikovali že vrsto odličnih načrtov preprečevanja in odpravljanja nasilja ter si izmenjali dragocene primere dobrih praks. Seznam dosežkov projekta pa bo sicer še zelo dolg, saj se projekt končuje aprila 2012.

Doslej so usposabljanja potekala v Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, v teh dneh se izvajajo v Trbovljah in Kranju, poleti bo organiziranih več skupin v Ljubljani in Mariboru. Podrobnejša predstavitev projekta IN SEM je na www.insem.si, podrobnejše informacije o programu PROSTOVOLJSTVO - KREPITEV VREDNOT NENASILJA pa je na voljo na Slovenski filantropiji.

Vir in slika: www.insem.si

Udeleženci akcije Zemljo so nam posodili otroci so v petek obiskali Kropo - zibelko železarstva in tako na prijeten način sklenili projekt, ki sta ga Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije letos organizirala že šesto leto zapored.

V Kropi, rojstnem kraju evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, jih je pozdravil gostitelj, radovljiški župan Ciril Globočnik. Skupaj so si ogledali številne zanimivosti kraja, pot pa jih je izpred Železarskega muzeja v Kropi nato vodila še v Linhartovo mesto, ki ga poznamo tudi kot »Pristno sladka Radol’ca.«

V Radovljici so si šolarji ogledali Čebelarski muzej, ki je v času resne ogroženosti najpomembnejših opraševalk še kako zanimiv in pomemben, ter se posladkali s čokoladami Gorenjke. Edina tovarna čokolade v Sloveniji je hkrati tudi edini ponudnik na slovenskih tleh, ki čokolado po lastni recepturi izdeluje od surovin do končnega izdelka.
Akcija, ki se je uradno zaključila na Svetovni dan Zemlje, 22. aprila 2011, s prireditvijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se jeseni nadaljuje. Mentorji in njihovi učenci bodo že sedmič dobili priložnost narediti nekaj dobrega za planet Zemlja v akciji, ki iz leta v leto pridobiva na zanimanju in sodelovanju.

Zmanjšanje škode in omilitev posledic poplav, ki so v zadnjem času vedno pogostejše in silovitejše, je mogoče doseči le z učinkovitimi strukturnimi ukrepi in z zgodnjim opozarjanjem pred poplavami. Zato smo nadaljevali z akcijo, ki jo pripravljamo skupaj z Agencijo za okolje in v petek postavili opozorilno tablico v Kropi na Gorenjskem.

Župan občine Radovljica Ciril Globočnik je ob namestitvi opozorilne tablice ob Koruznem mostu v Kropi, ki ga je v septembrskih poplavah leta 2007 voda popolnoma preplavila, pozdravil akcijo Moč voda in dejal: »Občina bo po svojih najboljših močeh pomagala pri sanaciji posledic, vendar pa je najpomembneje, da se ljudje soočijo in naučijo živeti z močjo voda. Vpliv negativnih posledic narave lahko zmanjšamo tudi z ozaveščanjem občanov o neprimernih posegih v naravo.«

Predsednik KS Kropa Franc Jelen je pohvalil zavzetost občine Radovljica in ob tem povedal: »Voda je tista, ki nam je ponudila možnost razvitja železarske obrti, obenem pa smo sprejeli tudi njene negativne posledice, saj je že davnega leta 1498 prva poplava v Kropi odnesla žago. Največ težav nam povzročajo neurja, hudourniški potok in struge, ki pozimi zaledenijo.«

Janez Polajnar, vodja službe za hidrologijo na ARSO, je s kratkim filmom o poplavah v Sloveniji vidno predočil problem obilice vode med poplavami, ob tem pa dejal: »Kot kaže, bodo v bodoče ekstremni hidrološki pojavi, kot so bile septembrske poplave, bolj pogosti, lahko tudi bolj siloviti. Obilnejša poplava od zadnje je bila v Kropi sicer leta 1926, a je bila lanskoletna silovitejša, predvsem pa je zaradi razvoja družbenih dejavnosti povzročila neprimerno večjo škodo. S projektom Moč voda želi ARSO ohraniti kolektivni spomin in zavest ob moči narave, zato je ozaveščanje ljudi na poplavnih območjih izjemno pomembno in tu nastopi ravno nameščanje opozorilnih tablic.«

Vesna Metelko Skutnik, predstavnica ARSO in vodja sektorja za porečje reke Save, ki si je pred začetkom novinarske konference ogledala Kropo, je pohvalila urejenost strug Kroparice, obenem pa razložila, da so sredstva, ki so namenjena za redna vzdrževalna dela in sanacijo, predvidena predvsem vzdrževanju in ohranjanju stanja, in ne preprečevanju nevarnosti. »Najboljša preventiva na področjih, kjer so povodnji bolj verjetne, je soočanje ljudi z okoljem, v katerem živijo in sprejetje značilnosti narave z vsemi posledicami, ki jih le-ta prinaša.«

Naslednja akcija pa nas vodi na Primorsko, opozorilno tablico pa bomo namestili v Piranu.

Edini domači proizvajalec fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne bo že sedmič zapored svoje produkte predstavil na največjem fotovoltaičnem sejmu na svetu. Od 8. do 10. junija bo pozornost strokovne javnosti usmerjena v novosti s področja fotovoltaike na letošnjem Intersolarju v nemškem Munchnu.

V aprilu je BISOL na trg lansiral inovativne rešitve na področju podkonstrukcij za sončne elektrarne, ki jih je razvil njihov lasten oddelek za raziskave in razvoj. Obiskovalci sejma se bodo lahko podrobneje seznanili z aluminijasto trikotno podkonstrukcijo in polietilenskimi podlogami za fotonapetostne module.