Planet Zemlja

Čez slaba dva tedna se bo pričel že deveti Evropski teden mobilnosti. Od 16. do 22. septembra bo po vsej Evropi potekala kampanja, v kateri bo sodelovalo več kot 200 milijonov ljudi, ki želi spremeniti podobo sodobnih evropskih mest.

Evropski teden mobilnosti se bo zaključil z dnem brez avtomobila, 22. septembra, ko bodo nekatera mestna središča zaprta za ves promet. Poleg tega pa bodo skozi celoten teden potekale razne aktivnosti in dejavnosti, ki bodo v ospredje postavljale letošnji slogan »Potuj pametneje, živi bolje«. Omenjeni slogan povezuje zdravje in mobilnost, saj je znano, da redna telesna dejavnost prispeva k dobremu počutju in zdravju človeka.

Evropskemu tednu mobilnosti se je letos priključilo 30 slovenskih občin, in sicer Apače, Celje, Gorje, Gornja Radgona, Jesenice, Kamnik, Kanal ob Soči, Koper, Kranj, Ljubljana, Logatec, Lukovica, Makole, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Piran, Pivka, Postojna, Ptuj, Radovljica, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Trbovlje, Velenje, Vransko, Vrhnika, Zreče in Žalec.

V okviru tega tedna bodo Ministrstvo za okolje in prostor, Mednarodna organizacija za varstvo Alp CIPRA in Ministrstvo za promet 16. in 17. septembra v Ljubljani organizirali mednarodno delavnico »Urbana območja na poti k trajnostni mobilnosti«, v okviru katere bodo predstavili idejna izhodišča za uvajanje trajnostne mobilnosti, udeleženci pa se bodo seznanili tudi s primeri dobre in slabe prakse doma in v tujini.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada RS je včeraj na seji spregovorila tudi o nekaterih okoljskih zadevah, med drugim tudi o okoljski dajatvi ter njeni ureditvi. V tej povezavi so sprejeli tudi Uredbo, ki bo problematiko uredila, v veljavo pa bo stopila že s prvim novembrom.

Z novo Uredbo bo višina okoljske dajatve, ki jo prejmejo občine, odvisna od razmerja odloženih ter zbranih komunalnih odpadkov. Dajatev bo tako izračunana glede na poslane podatke, ki jih bodo občine morale sporočati ministrstvu za okolje in prostor, o količini tako zbranih kot tudi odloženih odpadkov. Ministrstvo bo nato izračunalo pripadajočo okoljsko dajatev ter seznam o zneskih objavilo na svojih spletnih straneh.

Poleg omenjene Uredbe je vlada včeraj sprejela tudi poročilo o spremljanju izvajanja operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, v obdobju do leta 2012, v katerem so ugotovili, da so se lani izpusti toplogrednih plinov v svetu zmanjšali. Zaradi tega bo Slovenija kjotski protokol presegla manj, kot je bilo doslej mišljeno. Po tej ugotovitvi so v Vladi znižali oceno sredstev, ki bodo potrebna za nakup emisijskih pravic na mednarodnem trgu. Natančen znesek pa naj bi bil znan ob koncu programskega obdobja, torej leta 2012.

Vse več podjetij se odloča za razvoj svojih električnih avtomobilov. Med takšnimi je tudi korporacija Mitsubishi Motors Corporation, ki je sporočila, da bo na letošnjem pariškem avtomobilskem salonu konec septembra predstavila evropsko verzijo vozila i-MiEV.

Gre za prvo serijsko ter popolnoma električno vozilo te korporacije, katerega baterija se polni na domači električni vtičnici z napetostjo 230V. Vozilo ima motor z močjo 49kW, vgrajene baterije pa bodo dopuščale doseg 150 kilometrov.

Avto naj bi se v Sloveniji pričel prodajati januarja prihodnje leto, pri čemer bo cena vozila s komfortno opremo 34.490 evrov.

Vir: Spletna stran Mitsubishi Slovenija

Evropska unije je včeraj prepovedala prodajo navadnih 75-vatnih žarnic, medtem ko je prodaja 100- in več vatnih nedovoljena že od lani. To je nadaljnji korak pri opuščanju žarnic z žarilno nitko. Do teh ukrepov prihaja zaradi dejstva, da so žarnice, kot so varčne, LED in halogenske, varčnejše in kot takšne učinkovitejše ter bolj prijazne do okolja.

Ob tem je pomembno to, da se porabniki zavedajo, da so cene sicer višje, a žarnice trajajo dlje in hkrati porabijo manj energije. Za porabnike včerajšnja zapoved prinaša še eno dobro stvar, in sicer morajo proizvajalci žarnice, ravno tako po zahtevku Evropske unije, odslej pred prodajo opremiti še z natančnejšimi informacijami o določenih lastnostih, pomembnih za uporabo kupljene žarnice.

Po poročanju tujih medijev svetovna gospodarstva že skrbi nedavna odločitev Kitajske, da bo še bolj znižala izvozne kvote za redke zemeljske elemente. Kot pa zatrjujejo kitajske oblasti, je to nujen korak za zaščito lastnega okolja.

Kitajska je začela zniževati kvote že leta 2005, pri čemer je za mednarodno gospodarstvo zaskrbljujoče predvsem to, da med redke elemente, za katere znižujejo kvote, spadajo tudi pomembni elementi, ki se uporabljajo za proizvodnjo novih zelenih tehnologij - kot na primer hibridnih avtomobilov, vetrnih turbin ter drugega.

Mednarodni trgi tako izražajo skrb tudi zaradi povišanih cen, a kot pojasnjujejo kitajske oblasti, nimajo druge možnosti, saj svetovno povpraševanje vedno bolj raste in tako ogroža njihovo okolje. Ob tem je zanimivo tudi to, da Kitajska, ki je v pridobivanje teh elementov veliko investirala v prejšnjem stoletju, zdaj nadzoruje večino rezerv, kar ji daje tudi moč glede postavljanja cen in pogajanj.

Foto: Kitajski zid, Saad Akhtar, CC

V nedeljo je ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij zaključil svoj rekordni podvig - 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. V teh devetdesetih dneh je Hilarij prevozil 26.785 kilometrov po Sloveniji, na poti pa se je soočil z mnogimi težavami - od poškodb do slabega vremena in neznosne vročine, ki je Slovenijo zajela v juliju. Kljub temu je Hilarij vzdržal in dosegel svoj cilj.

Ob koncu podviga je Hilarij povedal, da je dobro opravil poslanstvo, ki si ga je ob začetku podal - spodbujati ekološko zavest Slovencev in Slovenk ter opozarjati na pomen ohranjanja našega planeta. Poleg kolesarjenja je poskušal ekološko zavest vzbuditi tudi preko posebnih okoljskih sporočil, ki jih je vsak dan pošiljal v svet preko spletne strani www.hilarijgorski.com.

Hilarij pa že takoj po zaključku letošnjega podviga načrtuje že prihodnjega. Tako namerava naslednje leto po evropski pešpoti E7 iz Slovenije v Španijo prepeljati vodo s kolesom, kjer jo bo skupaj z drugimi predstavniki držav v okviru dogodka Evropohod 2010 simbolično zlil v skupni vodnjak.

Ob podvigu je Hilariju čestitke poslal tudi predsednik dr. Danilo Türk, ki je v svojem sporočilu med drugim zapisal, da sta njegova vztrajnost in disciplina lahko vzor mnogim. Hilariju ob koncu njegovega podviga čestitamo tudi mi, hkrati pa izražamo upanje, da bo postal vzor mnogim.

Foto: Boris Mikšič