Planet Zemlja

Danes popoldne bo v Državnem zboru potekala 9. nujna seja Odbora za okolje in prostor. Glavna tema seje bo razprava o problematiki ravnanja z odpadno embalažo. Poleg tega pa bo predstavljen tudi predlog sklepa v zvezi z odzivom Vlade na načrte o izgradnji terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in v njegovem obalnem območju.

Ker bo glavnino pogovorov predstavljalo ravnanje z odpadno embalažo, so na sejo Odbora za okolje in prostor povabljeni subjekti iz različnih področij, ki so s temo tako ali drugače močno povezani. Med povabljeni so na primer poslanec dr. Luka Juri, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije ter podjetja, kot sta Interseroh, d.o.o. ter Surovina, d.d.

Glavni razlog za sklic nujne seje Odbora za okolje in prostor je dejstvo, da je trenutni sistem obdavčitve embalaže neučinkovit, saj ne spodbuja reciklaže oziroma njene zmanjšane proizvodnje. Trenutna obdavčitev embalaže je omembe vredna le v primeru PVC embalaže, medtem ko je za druge vrste embalaže le simbolična. Zato je smiselno, da se obdavčitev poveča tako, da to proizvajalcem ne bi škodilo, hkrati pa bi celotno skupnost spodbudilo k bolj racionalnemu in okolju prijaznemu ravnanju z embalažo.

Vir: Državni zbor; Foto: Nino Barbieri, Wikipedia

V Kigali v Ruandi so podelili mednarodno okoljsko energetsko nagrado. Eno izmed nagrad je prejela tudi častna članica našega društva, prof. Nada Pavšer in sicer za projekt Ekošola kot način življenja, v kategoriji delo z mladimi.

Nagrade podeljujejo v petih kategorijah - zemlja, ogenj, zrak, voda ter delo z mladimi, prijavljenih pa je bilo več kot 800 projektov. Nagrajenka prof. Nada Pavšer, ki je osvojila drugo nagrado v svoji kategoriji, je dolgoletna nacionalna koordinatorka Ekošole. Svoj projekt je predstavila na primeru dela Šolskega centra Velenje, kjer že 10 let uresničujejo projekt varčne rabe enegije.

Omenjeno nagrado so začeli podeljevati leta 1999 in sicer za projekte, ki skrbijo za preudarno rabo naravnih virov ter uporabo alternativnih virov. Komisija, ki izbira nagrajence, je sestavljena iz predstavnikov Združenih narodov, Svetovne banke ter Evropskega sveta za obnovljive vire.

Pri društvu Planet Zemlja prof. Nadi Pavšar iskreno čestitamo in se ji hkrati zahvaljujemo za ves trud, s katerim skrbi, da bomo Zemljo ohranili lepo za prihodnje generacije.

Na spletnem portalu www.razglej.se lahko prebrete intervju z nagrajenko.

Evropska Unija je objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da trajnostnih ribolovnih praks v Sredozemlju ni mogoče preložiti. Ugotovljeno je namreč bilo, da je pri več kot 54% rib, analiziranih s strani znanstvenikov, dovoljen obseg ribovola presežen.

Zaradi tega je Evropska Unija že v letu 2006 sprejela Uredbo o Sredozemskem morju. Njen cilj je bil izboljšati občutljivo morsko okolje, s čimer bi se le-to zaščitilo, staleži rib pa bi se obnovili do primernih stopenj. Zaradi doseganja večje učinkovitosti pri sprejemanju Uredbe s strani držav članic, ki ležijo ob Sredozemskem morju, je bilo določeno triletno obdobje za pripravo na izvajanje uredbe. Vendar članice do danes v večini niso sprejele vseh ukrepov, ki bi bili potrebni za zagotovitev popolnega izvajanja Uredbe. Zato je Evropska komisija vse države članice pozvala, naj takoj ukrepajo in začnejo uporabljati predpise, ki temeljijo na znanosti, njihov cilj pa je visoka stopnja trajnosti.

Ob tem je komisarka za pomorske zadeve in ribištvo Maria Damanaki povedala, da so imele države članice na voljo več kot tri leta, da bi se pripravile in pričele izpolnjevati pravila. Dodala je, da je težko sprejeti dejstvo, da države članice danes niso pripravljene ali zmožne izvajati niti dogovora iz leta 2006. Obrazložila je še, da je stanje staležev rib v Sredozemlju zelo zaskrbljujoče. Zato moramo takoj obrniti trend netrajnostnih ribolovnih praks ter siromašenja morskih virov. Da bo to doseženo, je potrebno prevzeti odgovornost ter spoštovati dogovorjena pravila.

Vir: Evropski parlament; Foto: openphoto.net

Že skoraj dva meseca sta pretekla od dneva, ko se je združilo več kot 270.000 prostovoljcev in prostovoljk, ki smo skupaj očistili našo zeleno deželo.

Organizatorji so nedvomno naredili veliko delo in prekosili vsa pričakovanja. Dan se bo v zgodovino vpisal kot uspeh civilne družbe. Upajmo, da ta dan postane stalnica.

Ker organizatorje zanima osebna izkušnja in mnenje o akciji vsakega izmed vas, vas prijazno vabijo, da izpolnite kratko anketo in tako pomagate ustvariti popolno sliko tega uspešnega dne.

Foto: Pika Kofol

Včeraj sta se na spoznavnem delovnem srečanju sestala varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik in minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić. Na srečanju sta s svojima ekipama sodelavcev odprla različne debate.

Tako so spregovorili o inšpekcijskih postopkih, postopkih izdaje integralnih okoljskih dovoljenj, dostopu do okoljskih podatkov, zakonski ureditvi na področju emisijskih monitoringov, prostorskem informacijskem sistemu, okoljskih škodah, vodnih zemljiščih ter izdajah vodnih dovoljenj, izvajanju dimnikarskih storitev, problematiki stanovanjske zakonodaje in koordinaciji dela znotraj različnih organov Ministrstva za okolje in prostor.

Zgoraj izpostavljene tematike so tiste, za katere je varuhinja tudi prepričana, da predstavljajo največji problem oziroma izziv pri delu ministrstva, zaradi česar je nanje ministra in njegove sodelavce tudi opozorila.

Po srečanju je varuhinja še povedala, da razume prostorski in kadrovski izziv, ki je doletel ministrstvo. Dejala je tudi, da verjame, da je bil včerajšnji sestanek nekakšna prelomnica v načinu sodelovanja, tako bodo,v kolikor se bodo pričakovanja uresničila, dobro sodelovali v prihodnje.

Minister je po koncu dejal, da so krtike pozitivna stvar, saj predstavljajo nekakšno ogledalo dela, da se lahko v prihodnje stvari bolje opravljajo. Povedal je še, da so njuni pogledi zelo podobni, ter da ga veseli, da varuhinja razume problematiko, ki zadeva samo ministrstvo.

Vir: Spletna stran varuhinje

V Bruslju poteka zasedanje, poimenovano Naproti evropski energetski skupnosti za 21. stoletje, ki ga organizirata Evropski in španski parlament. Glavni elementi novega predloga, ki bi sestavljali to skupnost so povezanost nacionalnih energetskih mrež, vzpostavitev skupnega energijskega funda za raziskave na področju alternativnih virov energije ter sestava skupin za nakup olja in plinov od tujih ponudnikov.

Ob začetku je Jerzy Buzek, predsednik evropskega parlamenta, izrazil svojo podporo kreaciji nove evropske skupnosti, s polno delujočim enotnim trgom energije, pri katerem bi uporabljali integrirana omrežja. Dodal je še, da je potrebno implementirati obstoječo zakonodajo ter hkrati pozval za politično podporo nacionalnih parlamentov in vlad.

Po uradnem začetku je več kot 250 udeležencev govorilo o izpostavljenih težavah, ki zadevajo varnost preskrbe z energijo, vzpostavitev enotnega trga ter nove obnovljive vire energije. Svoje ugotovitve bodo v poročilih predstavili v prihodnjih dneh.

Vir: Evropski parlament, Foto: openphoto.net