Planet Zemlja

Naslednji teden bodo pri Združenih narodih potekali pogovori, EU pa je še pred tem pripravila študijo o izvedljivosti strožjega zmanjševanja emisij.

EU je sicer imela cilj zmanjšanje toplogrednih plinov za najmanj 20 % v primerjavi z letom 1990 do leta 2020, a so se na konferenci v Koebenhavnu dogovarjali, da bi cilj za vse države povečali na 30 %. Ker pa do tega trenutka še ni prišlo do mednarodnega sporazuma, je Komisija naredila študijo o tem, ali lahko EU ta cilj doseže sama.

Ugotovili so, da bi višji cilj spodbudil gospodarstvo EU in zmanjšal odvisnost le-te od tuje nafte in plina. Hkrati pa bi višji cilj lahko pomenil dodaten zagon za podnebna pogajanja, ki bodo potekala v ZN 31. maja.

Vir: Spletni portal EU

V Sloveniji na 1. junij obeležujemo dan reke Save. Tako bodo v prihodnjem tednu potekale številne aktivnosti v počastitev tega dneva. V ponedeljek, 31. maja, bo v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani potekala zaključna prireditev natečaja za najboljši oglas za mojo reko. Na ta dan bodo predstavili najboljše televizijske, radijske ter tiskane oglase, ki so jih dva meseca ustvarjali otroci, šolarji ter dijaki po vsej Sloveniji.

V torek, 1. junija, pa bo v Gradiški potekala osrednja slovesnost ob dnevu reke Save. V okviru Sporazuma o Savskem bazenu bodo na ta dan tudi podpisali prvi Protokol o varstvu pred poplavami, ki ga bo za Slovenijo podpisal dr. Roko Žarnić. Gre pa za prvi tovrstni protokol o varstvu pred poplavami na celotnem porečju Donave. S tem protokolom naj bi se uredila vprašanja trajnostnega varstva pred poplavami v Savskem bazenu, hkrati pa predstavlja pomemben korak k čezmejnemu sodelovanju pri prilagajanju podnebnim spremembam.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Člani Društva Planet Zemlja so danes ob 10. uri obiskali sedež podjetja Volkswagen Slovenija. Tam so podelili drugi Zeleni znak akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo 2010 za zmanjšanje povprečnih emisij vozil modela Volkswagen Golf prvič registriranih v Sloveniji od januarja do aprila 2010.

V podjetju so prejem priznanja utemeljili tako, da so se najbolje pripravili na spremembno sistema davčne zakonodaje v Sloveniji. Volkswagen je namreč že kmalu po uveljavitviji zakonodaje promoviral modele z nižjimi izpusti ter ugodnejšo ceno. Rezultat tega pa so nižji povprečni izpusti vseh njihovih najbolj prodajanih modelov vozil. Povprečni izpusti so se namreč iz lanskih 141 g/km zmanjšali na letošnjih 130 g/km. Ob skoraj tisoč statistično obdelanih vozilih modela Golf v prvi tretjini letošnjega leta ima več kot 47% vozil izpuste CO2 do 120 g/km.

Ob prejetju priznanja je direktor Volkswagen Slovenija Marko Škriba povedal, da je v zadnjih mesecih resnično opaziti povečano zanimanje kupcev za okolju bolj prijazne modele vozil. Dodal je, da nameravajo pri Volkswagnu okolju prijazne tehnologije pospešeno razvijati vse do leta 2013.

Zeleno glineno skulpturo na lesenem podstavku, ki simbolizira Zeleni znak akcije, je izdelala mlada slovenska umetnica Andrejka Štenkler. Vse skulpture, ki jih bodo prejeli nagrajenci akcije so unikati.

Evropska komisija je v preteklih dneh Službi vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko sporočila, da je izdala odločbo za projekt Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji. Navedeni projekt je del Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013. Njegova vrednost je enaka 32,9 milijona evrov, delno pa bo sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada, in sicer v višini 27,7 milijona evrov.

Glavni namen projekta je izboljšanje varnosti države pred poplavami, varnejša oskrba s pitno vodo ter boljše možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti. Močno se bo izboljšalo tudi poznavanje, spremljanje in ocenjevanje vodnega okolja v Sloveniji. Boljše in zanesljivejše bodo tudi hidrološke in meteorološke napovedi, ki bo dolgoročno pomenile celovitejšo zaščito in ohranjanje vodnih virov zaradi natančnejših napovedi izrednih hidroloških razmer. V okviru projekta bodo tako na novo postavljena oziroma nadgrajena različna merilna mesta. 145 merilnih mest bo namenjenih spremljanju stanja površinskih voda, 46 merilnih mest bo služilo spremljanju kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda, 90 pa bo meteoroloških postaj. V okviru projekta bodo izvedene še nekatere druge investicije, med katerimi bodo na primer kupljeni prostori ta Službo za pomorsko meteorologijo in oceanografijo ter posodobitev računalniškega centra in IT infrastrukture.

Vir: Evropska komisija; openphoto.net

Predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar se je danes kot slavnostni govornik udeležil znanstvenega srečanja Gozd in les, dinamika ogljika: od ekosistema do izdelka. Dogodek v okviru tedna gozdov organizirata Oddelek za lesarstvo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani in Gozdarski inštitut Slovenije.

Dr. Gantar je povedal, da gozd občuti kot naravni in najbolj izvirni »center dobrega počutja«, kot nekakšno naravno katedralo, kamor se Slovenke in Slovenci radi zatekamo po spokoj. Dodal je, da lahko v gozdu v vsej slikovitosti, barvitosti ter harmoničnosti občudujemo čudež, ki se mu reče narava. Po besedah dr. Gantarja smo lahko kot narod ponosni, da imamo takšno tradicijo v gozdarstvu in obdelavi lesa. Le-ta lahko nudi trdno oporo na primer pri uresničevanju smernic Lizbonske pogodbe. Ena od njih je tudi trajnostno upravljanje naravnih virov ter preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti.

Srečanje je pomembno predvsem zaradi povečanega pomena gozda in lesa v zadnjem času, saj je obdelava lesa energetsko nepotratna ter okolju prijazna. Vedno pomembnejši pa je les tudi z vidika skladiščenja vodika. Les namreč skozi celotno življenjsko dobo skladišči ogljikov dioksid. Zaradi tega je poznavanje dimanike ogljika pomembno tako z znanstvenega kot tudi strokovnega vidika. Ta je namreč direktno povezan z vprašanjem prilagajanja in zmanjševanja vplivov klimatskih sprememb.

Vir: Državni zbor Republike Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije; Foto: openphoto.net

Minister za okolje in prostor, dr. Roko Žarnić, je danes odšel na mednarodno konferenco o podnebju in gozdovih v Oslo. Cilj konference je zagotoviti takojšnjo implementacijo globalnih naporov za ohranitev tropskih gozdov v skladu s koebenhavnskim dogovorom ter drugimi odločitvami, ki so bile sprejete v okviru Okvirne konvencije združenih narodov o podnebnih spremembah.

Kot kažejo raziskave, krčenje gozdov predstavlja velik vir emisij toplogrednih plinov, pri čemer pa ravno zmanjševanje krčenja predstavlja najhitrejšo in najmanj zahtevno pot do zmanjšanja emisij. Tako je potrebno vzpostaviti ustrezne mehanizme ter začeti dosegati dogovore tako na bilateralni kot tudi multilateralni ravni. Konferenca pri tem predstavlja pot k zagotovitvi partnerstva v boju proti krčenju gozdov in s tem zmanjšanju emisij pri državah v razvoju.

Slovenska delegacija bo na konferenci predstavila domačo podnebno politiko, prioritete slovenskega hitrega financiranja s poudarkom na trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, pri čemer bo možne prejemnice tudi pozvala k predstavitvi morebitnih projektov. Slovenija se konference tako udeležuje z namenom utrjevanja položaja naše države kot donatorske države na področju gozdov.

Vir: MOP, Foto: freeimages.co.uk