Planet Zemlja

V pogovoru s skupino The Dreams smo jih med drugim tudi povprašali, če menijo, da glasbeniki lahko vplivajo na boljšo okoljsko osveščensot. Luka Vehar, kitarist, nam je odgovoril:

»Da, absolutno. Ravno zdaj sem bil na vrhunskem predavanju na podobno temo, kjer je predavatelj povedal, da je že Platon rekel, da se izobrazba začne s tem, da te je možno premakniti. In glasba zelo vpliva na to, saj deluje na čustva. In tu ne mislim manipulacije. Glasba lahko zelo pozitivno vpliva, recimo, na otroke. Otroci, ki igrajo kakšen inštrument, po opravljenih raziskavah spadajo med najuspešnješe učence.«

K mnenju se mu je pridružil tudi drugi kitarist Vili Grdadolnik: »V bistvu lahko to misel projiciramo tudi na odraščajoče srednješolce. V tistih letih najlažje demonstriraš življenjsko filozofijo skozi glasbo, ki jo poslušaš. V srednji šoli glasba nekako determinira tvoj odnos do sveta. In glasba je v zgodovini premaknila veliko stvari, glasbeniki pa spreminjali odnos množic do številnih tem. Je nek univerzalen jezik komunikacije.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na spletnem portalu www.razglej.se.

Nina Rakovec, mlada in obetavna slovenska igralka, nam je zaupala, da se pri vsakdanjih opravkih poskuša obnašati čim bolj okolju prijazno. „Doma recikliram čisto vse, kar se da. Za hibridni avtomobil in sončne celice pa žal nimam dovolj denarja.”

Po njenem mnenju na okoljsko ozaveščenost najmočneje vplivajo mediji in trgovci, še močneje pa država. „Država namreč lahko poskrbi za kakšne ugodnosti pri ekoloških izdelkih ali napravah, ne pa da jih še dodatno obdavčuje,” je za konec dodala simpatična Nina.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Foto: Uroš Hočevar

Pogovarjali smo se z vrhunskim plavalcem Emilom Tahirovičem, ki kot športnik veliko časa preživi v hotelih, zato nas je zanimalo, če je kdaj v kakšnem hotelu opazil posebno nagnjenje k varstvu našega planeta in ali sam kot gost pazi na ekološka pravila.

»Joj, trenutno se ne morem spomniti ničesar, kar bi mi zares ostalo v spominu, sem pa sam zelo ekološko osveščen, in to ravno pri nepotrebnem menjavanju brisač ter zapiranju pipe med umivanjem zob, s čimer se zares varčuje z vodo. Strikten sem tudi pri ločevanju odpadkov, skratka skušam se prilagoditi oz. slediti trendom na vseh področjih, ki kakor koli zadevajo ekološko osveščanje.«

Tako pa se ne obnaša zgolj na »službenih« potovanjih, ampak tudi v domačem okolju. »Tako na tekmovanjih, ko sem gost v hotelu, kot doma se obnašam ekološko. Doma smo se popolnoma navadili in je nekako postalo pravilo nenehno ugašati luči, zapirati pipo med umivanjem zob, nakupovanje s svojo vrečko in kurjenje na bio maso. Prav se mi zdi, da se do narave obnašamo spoštljivo, saj nam nenazadnje ponuja dom in mi ji moramo znati hvaležno povrniti njeno dobroto.«

Več si lahko preberete na www.razglej.se.

V Sloveniji ni enotnega sistema pri ravnanju z odpadki. Direktorja družbe Saubermacher Slovenija Rudolfa Horvata smo povprašali, zakaj v Sloveniji ločevanje odpadkov poteka drugače od občine do občine in ali je to pomanjkljivost ali prednost.

»Da je sistem od občine do občine različen, je pogojeno z nedorečeno nacionalno zakonodajo, ki še vedno ne določa osnovnih izhodišč za ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov, za vse tipe povzročiteljev odpadkov, po drugi strani pa je sistem ločevanja odpadkov odvisen od aktivne vloge občine in izvajalca javnih služb. Različnost sistema je lahko prednost, saj se vsak izvajalec osredotoča k doseganju najboljših rezultatov po svojih poteh, s svojimi znanji in izkušnjami, tehnično opremo.«

Njihove izkušnje so pozitivne, saj naj bi občine zelo kooperativno sodelovale pri oblikovanju skupnih standardov zbiranja odpadkov. »Potrebno jim je le dati celovite informacije, obenem pa tudi tehnične in organizacijske možnosti (odvoz odpadkov, sprejemljivost cen),« je še dodal Horvat.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

V letošnjem letu so laskavi naziv Planetu Zemlja prijazna občina pridobile občine Razkrižje, Vojnik in Murska Sobota. Ker nas je zanimalo tudi zasebno ravnanje predstavnikov zmagovalnih občin, smo z župani omenjenih treh občin opravili zanimiv pogovor, kjer nas je med drugim zanimalo tudi, ali so pri ločevanju odpadkov v zasebnem življenju kdaj še v dvomih.

Stanko Ivanušič, Razkrižje: “Izvajalec komunalne službe ima zelo dobro razloženo, kako je treba ločevati odpadke, kateri odpadki spadajo v katero skupino. Tako, da dvomov več ni. Tudi družina je glede sortiranja odpadkov skrbna.”

Beno Podergajs, Vojnik: “Preprosto povedano: nisem!”

Anton Štihec, Murska Sobota: “Ločevanje mi gre dobro od rok, to pa samo zato, ker imam odlične sodelavce, s katerimi smo se za pot popolnega ločevanja odpadkov odločili že pred leti. Potem »zakompliciraš« še doma in gospodinjstvo preprosto ločuje. Seveda, zgodi se, da kljub temu, da pomagamo gospodinjstvom z nasveti, pride tudi do tega, da imamo včasih različne poglede na to, kam kateri odpadek »paše«. Recimo, da vas izzovem z breskvino koščico. Preprosto - vprašam skrbnika za kakovost in ločevanje odpadkov na MOMS, v kolikor ne moreva »izkresati« pravega odgovora, se lotiva zapleta preko spletnih novic podjetij, ali preprosto zavrtim telefon in zadevo rešim preko svetovalca podjetja Saubermacher Komunala.”

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Kajenje ni le zdravju škodljivo, ampak tudi onesnažuje okolje, zato društvo Planet Zemlja toplo pozdravlja protikadilsko akcijo »Ex kadilci so zmagovalci.« Klemen Sušnik, slovenski obraz vseevropske protikadilske kampanje, je v pogovoru podal tudi droben nasvet:

»Vsem kadilcem predlagam, da si, preden nehajo kaditi, poiščejo neko razvedrilo ali šport, s katerim bodo lažje prišli skozi težavno obdobje in obdobja krize, ko jim potreba po cigaretu zopet pride na površje. Najlažje je eno odvisnost zamenjati za drugo in če že morate biti odvisni, bodite odvisni od stvari, ki vam koristijo.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.