Planet Zemlja

Ena največjih slovenskih ustanov je nedvomno naša največja bolnišnica Univerzitetni klinični center Ljubljana. Pogovarjali smo se z njenim generalnim direktorjem Simonom Vrhuncem in ga povprašali, kako se v UKCL spopadajo z odpadki.

»V Sloveniji imamo zelo stroge predpise glede ravnanja z odpadki in sledimo vsem standardom. Zato skrbi naš podizvajalec, ki ima vsa dovoljenja in koncesije s strani države in so pod stalnim nadzorom. Pri ravnanju z odpadki se tako bolj srečujemo z ekonomskimi kot ekološkimi problemi. Ravnanje z odpadki terja svoja sredstva, zato iščemo cenejše možnosti in razmišljali smo že o izgradnji lastne sežigalnice. Vendar je to le na ravni ideje.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Pogovarjali smo se s slovensko pianistko Ano Šinkovec in med drugim poizvedeli, kako in koliko časa ločuje odpadke.

»Ločujem odpadke, mislim, da že od osnovne šole. Od trenutka, ko sem se zavedala, kako pomembno je to. Star papir smo že od nekdaj zbirali doma in ga, ko sem bila še v osnovni šoli, z avtom vozili v šolo. Sicer pa ne kupujem plastičnih embalaž, pijem vodo iz pipe, ki jo očistim s kristali, da je »živa«. Predvsem pa se trudim, da bi bila čim manjši onesnaževalec v vseh pogledih. Od poškodbe se nekoliko več vozim z avtom, sicer pa sem se veliko vozila s kolesom. Se trudim puščati čim manjši osebni ogljični odtis. K tovrstnim prizadevanjem nagovarjam tudi vse okoli sebe. Plastičnih vrečk nikoli ne jemljem v trgovini in »zelo težim« kar se tega tiče, skratka trudim se storiti vse, kar je mogoče na dnevni bazi, za ozaveščenost ljudi okoli sebe.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Evropska komisija pripravlja načrt prehoda v nizkoogljično družbo do 2050, o čemer je na letošnji Eko konferenci v posebni izjavi na kratko spregovorila tudi evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard, obenem pa poudarila: »Globoko sem prepričana, da pametne podnebne politike niso samo boj proti podnebnim spremembam, ampak lahko zaradi inovacij prinese večkratne koristi tudi našim gospodarstvom, nove poslovne priložnosti in kvalificirana delovna mesta.«

Komisarka je v zaključku še poudarila, da je treba izboljšati energetsko učinkovitost ter odločno pozvala k sodelovanju vlado, gospodarstvenike in potrošnike.

Letošnje Eko konference se bo kot eden izmed govorcev udeležil tudi slovenski režiser Boštjan Vrhovec. Z njim smo se pogovarjali o študiju, medijih, filmu, igri, na vprašanje o vplivu medijev na ljudi pa je dejal:

»Problem medijske izpostavljenosti okoljske tematike, ki se posebej poudarja predvsem ob enkratnih katastrofah svetovnih razsežnosti (Japonska, Mehiški zaliv), je premalo. Zavedati se moramo, da vsak posebej lahko in mora skrbeti za okolje in da dokler ne bomo pred svojim pragom naredili vse za izboljšanje okolja v katerem živimo, tudi globalnih sprememb ne bo. Kajti, ko se bomo zavedali, da s svojimi dejanji ne samo, da poskušamo vplivati na okolje, ampak, ko bomo z zavedanjem tega, kaj se mora spremeniti, spremenili tudi svoj politični odnos do današnje stvarnosti, se pravi, ko bodo Zeleni postali odločujoči dejavnik v naših življenjih, bomo spremenili tisto, kar je najbolj potrebno. Zavedanje!«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Na Eko konferenci bo predavala tudi mag. Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost z Instituta Jožef Stefan, ki nam je v pogovoru med drugim povedala tudi bistvene razlike med biomaso, bioplinom in biogorivom.

»Bioplin in biogoriva izvirata iz biomase. Obstajajo še druge oblike predelane biomase (peleti in sekanci). Ključna prednost izkoriščanja obnovljivih virov energije je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S praktičnega vidika so prednosti plinastih in tekočih goriv pri uporabi v transportu. Pri rabi biogoriv je posebej pomemben trajnosten vidik pridelave biogoriv in zagotavljanje ravnotežja s prehransko varnostjo. Večji razmah biogoriv lahko pričakujemo z razvojem druge generacije biogoriv iz lesne biomase in sorodnih rastlinskih ostankov.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Nada Pavšer trenutno kot ambasadorka promovira projekt EU za inovativno in raziskovalno delo na področju energije U4 ENERGY, z društvom Planet Zemlja pa sodeluje pri novem nacionalnem projektu, in sicer vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, zato lahko zagotovo rečemo, da je ena tistih posameznic, ki ne stoji križem rok, ko gre za varstvo okolja.

Na vprašanje, kako bi ocenila odnos mladih do okolja, nam je povedala: »Vesela sem, da so mladi vedno bolj občutljivi do okoljevarstvene problematike in da jim ni vseeno, kje bodo živeli. Ko sem pred nekaj meseci imela predavanje in delavnice za mlade iz dijaške zveze Slovenije, so s svojimi idejami in zagnanostjo dokazali, da želijo aktivno sodelovati na različnih okoljevarstvenih področjih.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.