Dr. Romana Jordan v ZDA o evropski energetski politiki

rjDr. Romana Jordan je v torek na Mednarodni konferenci jedrskih inženirjev v Kaliforniji, ki poteka od 30. julija do 3. avgusta 2012, uvodno nagovorila številne goste in udeležence konference. Poslanka, ki na konferenci sodeluje kot častna predsedujoča konferenci ICONE-20, kot članica Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) Evropskega parlamenta in nadomestna članica Odbora za okolje (ENVI), je povedala:

»Sodelovanje na mednarodni ravni je še posebej na področju podnebnih sprememb in energetike ključnega pomena. Le tako lahko naslovimo te velike izzive in naredimo korak proti čistejšemu in bolj energetsko učinkovitemu svetu. Danes v Evropi kar sedemindvajset držav sodeluje na teh področjih, ne glede na njihove raznolike stopnje gospodarske razvitosti in nacionalne energetske mešanice. Takšen pristop bi morali ubrati tudi na globalni ravni. Le tako se bomo lahko uspešno spoprijeli s problematiko vedno večjega povpraševanja po energetskih virih, ne da bi prekomerno obremenjevali okolje.«

Več si lahko preberete tukaj.

Vir in foto: http://www.rjordancizelj.si/

»V naravi se vse razvija«

novak3Dr. Peter Novak je že več kot desetletje upokojen redni profesor Fakultete za strojništvo v Ljubljani, a še vedno aktiven v izobraževalnih vrstah, saj je dekan Visoke šole za tehnologije in sisteme v Novem mestu. Letos je že drugič zapored tudi svoje znanje in izkušnje delil z obiskovalci Eko konference.

Med pogovorom smo ga povprašali tudi o uporabi dikcije »trajnostni razvoj«. Povedal je, da se uporabi izraza upira že od njegovega nastanka.

“Ker gre za izraz, uporabljen prvič v knjigi »Our common future«, je pri razumevanju potrebna njegova definicija. V pravem pomenu celotne vsebine knjige je to klic »nazaj k naravi, k naravnim danostim in gospodarjenju v naravi ali z naravo. Narave pa ne moremo varovati in razvoja ne moremo ustaviti, saj se vse v naravi razvija, skupaj s človeštvom in njegovo tehnologijo.«

Po mnenju dr. Novaka sicer imamo veliko opravka s trajnim razvojem. »Toda ta razvoj je lahko dober ali slab. Izraz trajnosten nam pove, da nekaj traja. Šele ko mu dodamo obširno razlago, kaj mislimo s tem, dobi svoj smisel. Slovenski izraz sonaraven vsakemu pove bistvo našega hotenja, brez dodatnih razlag. Če je nekaj sonaravno, je torej v soglasju z naravnimi danostmi, ki pa se stalno spreminjajo,« je še zaključil dr. Novak.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Evroposlanka mag. Mojca Kleva najraje potuje z nahrbtnikom

mag-mojca-klevaDruštvo Planet Zemlja bo ob svetovnem dnevu turizma ponovno pripravilo konferenco o eko turizmu, na kateri bo kot ena izmed govornic nastopila evropska poslanka mag. Mojca Kleva.

Kot svetovna popotnica je videla že velik del sveta, najraje pa potuje s svojim nahrbtnikom. »Kupim samo povratno vozovnico in se potepam po najmanj turističnih krajih,ki jih država,ki jo raziskujem, premore. Na tak način sem spoznala čudovite ljudi,ki so z menoj delili svoja znanja,predvsem o zgodovini njihovega naroda, kulturi, običajih in kulinariki. Najraje potujem v srednjo in južno Ameriko,« je povedala mag. Kleva.

Kot trajnostna popotnica je zadnja leta tesno v stiku s filozofijo ekoturizma. »Ta nas uči potovati z javnim prevozom, jesti lokalno hrano in živeti v skladu z naravo. Na svojih potovanjih skušam, predvsem otrokom, predstaviti, od kod prihajam in naš način življenja, ker menim,da se pravo promocijo naše dežele lahko opravi preko lastnih zgodb. Nekajkrat sem imela priložnost učiti lokalne otroke,oni pa so mi vrnili s svojimi zgodbami o živalih in njihovemu načinu življenja,« je zaključila mag. Mojca Kleva.

Po njenem mnenju je najbolj planetu neprijazno potovanje z letalom, medtem ko je vse ostalo popolnoma usklajeno z naravo.

“Vse več stvari hočemo, ne pa tudi potrebujemo.”

tim1Kljub napredni tehnologiji in vedno bolj potrošni družbi, ki iz dneva v dan zajema več in več najstnikov, se še vedno najdejo optimistični mladostniki, ki še niso podlegli zapravljivi družbi. 22-letni Tim Pregrad, aktiven član kulturno-umetniškega društva Subart iz Kranja, prisega na reciklažo oblačil, preživljanje prostega časa v naravi, vožnjo s kolesom in na nevsiljiv način v krog bolj prijaznih ljudi vabi tudi druge. Z organizacijo brezplačnih delavnic in pripravo lutkovnih predstav želi najstnike aktivirati h kakovostnemu preživljanju prostega časa.

Med pogovorom smo ga tudi vprašali, zakaj se je pravzaprav odločil za reciklažo oblačil. »Mislim, da z današnjo politiko/ekonomijo svet ne bo več dolgo zdržal. Med hoteti in potrebovati je velik prepad. Vse več stvari hočemo, ne pa tudi potrebujemo. Če že pogledamo v našo omaro, imamo dovolj oblek za celo življenje, zakaj torej zapravljanje za nove? Tudi svetovni transport je ena izmed največjih potrat energije, goriva, kar je tudi velik ekološki problem. Majice zelo rad menjam, če je mogoče. Kupujem samo majice, ki so avtorske,« je povedal Tim.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Krivo je premilo kaznovanje tistih, ki odlagajo ‘na divje’

roth1Med pogovorom z dr. Jožetom Rothom iz Agencije za okolje, enem izmed govorcev na bližajoči tretji Eko konferenci, ki bo potekala 19. in 20. aprila na Gospodarskem razstavišču, smo ga vprašali tudi, na kom, meni, da je odgovornost za veliko število divjih odlagališč.

»Krivo je premilo kaznovanje tistih, ki odlagajo ‘na divje’. Odgovornost za zmanjšanje števila ‘divjih’ odlagališč je tako na vzgoji in ozaveščanju kot tudi na kaznovanju,« nam je povedal dr. Roth ter dodal, da akcije, kot je Očistimo Slovenijo, podpira. »Podpiram jih, saj delujejo predvsem na nivoju ozaveščanja – tako o sistemskih pomanjkljivostih, kot tudi glede pomanjkanja vrednot v družbi,«je zaključil dr. Roth.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Vodice so bile očiščene že trinajstič zapored

ocistimo-2012-zakljucek-018Očistimo Vodice, za lepši svet. V lep presončen dan smo se zbudili v soboto, ko se je obetala vseslovenska akcija Očistimo Slovenijo, za lepši svet. Zbralo se nas je prek 372 in vsak je nekaj prispeval k bolj čisti nedelji. Pa je to najdlje do koder seže zavest generacije, ki je ena tistih, ki je ta planet najbolj zaznamovala v okoljskem smislu?

Stojan Smerkolj, ki je na občini odgovoren za področje komunale, je ocenil, da je Vodice „na dan Č”, kot so ga poimenovali organizatorji, čistilo precej več ljudi, kot smo jih evidentirali. „Veliko je bilo letos tudi otrok, ki bodo kmalu, če bo sreča na strani odgovornih, odraslim dajali zgled o tem, kako prav ravnati v odnosu do okolja,” je povedal in dodal: „Akcija v naši občini poteka že 13. leto zapored in vedno je bila dobro obiskana.”
Zanimalo nas je, če je opaziti razliko med čistilno akcijo, ko ta poteka vzporedno z vseslovensko in ko slednje ni. „Razlika je morda v promociji akcije, promociji čiščenja. Sicer pa razlike ni čutiti. Številke udeležencev se vedno vrtijo nekje nad 300 in organizacijsko ne izumljamo tople vode, ker akcija pri nas deluje, ljudje so je vajeni in očitno je obrodila tudi sadove.” Z mnenjem sogovornika se strinjajo mnogi, saj ga ni bilo, ki ne bi opazil, da so bile Vodice letos izjemno čiste. Smeti skoraj ni bilo. „Smeti smo morali dobesedno iskati,” se je slišalo s klopi ob zaključku, ko smo si pred Gasilskim domom Repnje-Dobruša ob odličnem golažu odpočili, izmenjali mnenja in vtise.

Da je občina tako čista pa ni le plod vsakoletnih čistilnih akcij, temveč odločitev občine, ki si prizadeva za zdravo okolje. „Že 8 ali 10 let nazaj je občina temeljito sanirala in počistila divja odlagališča, gozdove…in od tedaj je stanje več ali manj konstantno. Čisto. Morda tudi zato letos nismo odkrili nobenega divjega odlagališča,” pove Smerkolj.

Župan občine, ki se je letos udeležil sestanka občinskega koordinatorja vseslovenske akcije, društva Planet Zemlja z drugimi Vodiškimi društvi, ki so igrala ključno vlogo pri akciji, je pokazal iskren čut odgovornosti in na njegovo pobudo je akcija letos potekala še bolj usklajeno kot pretekla leta. „Običajno gredo ljudje po poteh, ki jih poznajo. Zato se je v preteklosti dogajalo, da nekatere poti niso bile očiščene. Pripravili smo zemljevide območij in jih razdelili med društva, ki so nato koordinirala skupine,” pove župan in poudari, da se akcija s 24.3.2012 ne bo zaključila. „Vodiški zbirni center, ki odpira svoja vrata le ob sobotah, je pokazal, da je potreben, saj ljudje pridno polnijo tamkajšnje zabojnike. Zdaj iščemo možnosti, da bi center odprl svoja vrata tudi med tednom, saj ob sobotah ljudje radi kam odpotujemo.” In prav zbirni center je v letošnji akciji pripomogel, da se je nabralo precej manj odpadkov, saj so jih ljudje že pred akcijo sortirali v zabojnike. Zato je odločitev o podaljšanem delovnem času tega centra dobra in koristna.

ocistimo-2012-zakljucek-0131

Letošnja akcija pa je prinesla novost tudi za Vodice, saj so se udeležencem pridružili vojaki. Deset mladeničev v uniformah se je zjutraj pripeljalo na zbirno mesto, da bi prevzeli navodila, vreče in rokavice pa so že imeli za pasovi. Akcija jim je poživela vsakdan in dela so se dobesedno veselili. Da pa ne bomo delali krivice mladim in najmlajšim povejmo, da je dan pred soboto, okolico šole in vrtcev, čistilo prek 500 vodiških otrok. Če ste se kdaj sprehodili po teh poteh, ste najbrž opazili, da so skrbno čiste, a tudi v notranjosti se kaže čut vodstva in zaposlenih za odgovorno ravnanje do okolja. Na stenah reciklirani izdelki otrok, pozivi k pravilnemu ravnanju z odpadki, barvni smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov, ki jih prepoznavamo tudi na naših ekoloških otokih… In prav slednjih je v Vodicah toliko, da vsaka nepravilno odvržena smet kar zbode v oči.

V Vodicah živi lepo število širši javnosti znanih Slovenk in Slovencev, a to soboto smo z vrečko v roki srečali le redke. Dva, če smo natančni, a dopuščamo možnost, da koga nismo opazili. Eden teh, ki je iskal smeti po Repnjah, je Zvezdan Martič, ki se je letošnje akcije udeležil z družino. „To za nas ni prvič in za čisto okolje dnevno skrbimo tako doma, kot tudi na vseh sprehodih po okolici. Zaboli, ko vidiš pločevinko na tleh, saj je težko razumeti, kakšen človek lahko to naredi. Bomo morali res povsod postaviti table z napisi, naj tega ne počnejo?” Sicer pa pri Martičevih kurijo na drva, kompostirajo, zemljo hranijo z naravnimi gnojili, skratka ne onesnažujejo in ločeno zbirajo. „Imejte se dobro, a ne smetite našega planeta!” sporoča Zvezdan in s pogledom poboža svojo trimesečno hčerkico, najmlajšo udeleženko akcije.

ocistimo-2012-zakljucek-021

Dejstvo, da je to planet, ki smo si ga izposodili od naših otrok, nas starše lahko resno skrbi. Vtis, ki ga je velika množica udeležencev pustila ob zaključku akcije, je lahko vtis upanja, da kvaliteta bivanja naših zanamcev ne bo tako slaba, kot pravijo napovedi. A kaj, ko se ljudje očitno še vedno ne zavedamo, da dejanja slehernega od nas štejejo. Zato bode v uho ko slišimo „Kaj bom čistil, ko bo pa jutri spet vse nasmeteno.” Namen čistilnih akcij ni enodnevno družbeno koristno druženje temveč osveščanje o tem, da vsi prispevamo k vsemu. K temu, da je voda iz naših pip pitna, da na vrtu srečamo siničko, se lahko varno sprehajamo po gozdu in še in še bi lahko naštevali. Pa naj zaključim s predlogom – če je le mogoče, pojdite na sprehod z vrečko. Zametke divjih odlagališč pa nemudoma prijavite.

Irena Mraz, predsednica društva Planet Zemlja in občinska koordinatorica akcije Očistimo Slovenijo 2012