Planet Zemlja

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je največji in najbolj zakonodajni odbor Evropskega parlamenta. Gre za odbor, ki se ukvarja z vsem, ki je kakor koli povezano z okoljem, zdravjem, hrano, naravo. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal Gerben-Jan Gerbrandy, podpredsednik omenjenega odbora. Med drugim smo ga povprašali tudi, če se mu zdi prav, da je vse, kar se prodaja kot eko, bio, zeleno, drago.

»Ne, vendar moramo biti pazljivi pri analizi razlogov, zakaj so dragi. Eden izmed razlogov tiči v dejstvu, da običajni izdelki ne temeljijo na realnih cenah. Onesnaževanje okolja, emisije CO2, uničenje biodiverzitete. Vsi ti dejavniki niso upoštevani v ceni teh produktov,« je dejal Gerbrandy in meni, da« ravno tu tiči pravi problem, saj ne plačujemo prave cene za te izdelke«.

»Druga stran pa je narediti sekundarne materiale hitreje in ceneje kot primarne vire. Dober primer je področje energije; solarna energija postaja čedalje cenejša. Le še nekaj let manjka in sončna energija bo cenejša od konvencionalne energije. To bo ustvarilo svetovno revolucijo!«, je zaključil podpredsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v Evropskem parlamentu.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Tokrat smo se z Društvom za ENO Glasbo pogovarjali o divjih hrupiščih ter o kulturni podobi Stare Ljubljane. Povprašali smo jih, kako vidijo prihodnost planeta in ljudi.

“Ob tem vprašanju mi najprej pade na pamet Nara Petrovič, pravoverni ekolog, ki živi v gozdu in s sončnimi celicami polni baterijo prenosnega računalnika, lovi deževnico, vzdržuje permakulturno posestvo in uživa sadove divjega gozda. Kratkoročno je to možna prihodnost. Dolgoročneje pa moramo upoštevati bolj čudne zgodbe, ki jih prinašajo svetovni popotniki, kot so Tomo Križnar, Arne Hodalič, Manca Juvan in drugi. Pa tudi, če pustimo ob strani zgodbe iz tretjega sveta, pojdite za kak teden v Pariz in opazujte, kako živijo ljudje drug mimo drugega, neverjetno hitro, mimobežno … in boste verjetno veseli, da vaši otroci odraščajo v Sloveniji,” je povedal Janez Križaj, vodja projekta Kulturna podoba Stare Ljubljane, ter nadaljeval:

“Večina svetovnega prebivalstva sedaj živi v urbanih okoljih, ne več v agrarnih, vendar ogromna večina urbanizirancev živi v barakarskih predmestjih. Tako ali tako imamo premalo elektrike in zato moramo nekako preprečiti, da bi tistih 750 milijonov Indijcev, ki elektrike v svojem domu še nimajo, elektriko dobilo. To je rešitev sveta. Čeprav se to sliši kot kakšna temačna zarota, je to to, kar ves čas dejansko počnemo. Samo poglejte poročila iz Azije, Afrike, Južne Amerike … pač ne moreš biti “bolj konkurenčen”, če ni nekdo drugi zato “manj konkurenčen”. Svobodni trg ni tekma, ampak je borba - ni toliko pomembno, katerega prehitimo, temveč katerega zatolčemo.”

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Z današnjo podelitvijo priznanj na Gospodarskem razstavišču se bo zaključil natečaj »Planetu Zemlja prijazna občina 2012«, ki ga je društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Agencijo za okolje, Zavodom za gozdove Slovenije, Visoko šolo za tehnologijo in sisteme, Gospodarskim razstaviščem in Gradbenim inštitutom ZRMK pripravilo že tretje leto zapored.

Brigita Šarc iz Agencije za okolje je svoj vtis o ravnanju občin z odpadki strnila: »Vse občine imajo že uveden sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže, ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov pa še nekoliko šepa.«

Po ugotovitvah Šarčeve je zelo različna praksa po občinah glede ravnanja z gradbenimi odpadki in odpadnimi azbest-cementnimi strešnimi kritinami. »To sta dve vrsti odpadkov, ki se najpogosteje pojavljata na črnih odlagališčih, saj vsako nadaljnje ravnaje z njimi povzročiteljem prinaša stroške in najlažje jih je odvreči v naravo. V prihodnjem letu bo zanimivo po občinah poizvedeti, če imajo podatke, kakšna je vzročna povezava med možnostjo prepustitve teh dveh vrst odpadkov v zbirnem centu in nastajanjem novih črnih odlagališč,« je še pojasnila Šarčeva.

Na lanskoletni konferenci »Eko turizem - povezovanje kultur« je med drugim kot govorec nastopil tudi veleposlanik Nizozemske Jos Douma, ki je poudaril, da ugoden geografski položaj Nizozemski dopušča uporabo koles v vsakdanjem življenju. Kot slabost svoje domovine je opazil, da ni veliko podatkov na spletu in so se turisti primorani informirati na licu mesta.

Tudi letos bodo na brezplačni konferenci, ki bo potekala 27. 9. 2012 v Ventovarni v Ljubljani in na katero se je treba predhodno prijaviti na e-naslov konferenca@planet-zemlja.org, z nami predstavniki različnih veleposlaništev, med drugim tudi namestnik španske veleposlanice. Država nogometa in sangrie je letos namreč gostiteljica Mednarodnega dne turizma, obenem je ena izmed petih največjih vlagateljic v obnovljive vire energije, nedvomno pa je Španija ena najbolj obiskanih turističnih destinacij na svetu.

Več o brezplačni konferenci si lahko preberete tukaj.

V tokratnem pogovoru s kitaristko in pevko Tanjo Veselič smo se dotaknili tudi njenega odnosa z naravo. Ker se oče ukvarja z gozdarsko stroko, je spoštovanje do okolja nanjo prenesel že zelo zgodaj.

»Potrebujemo čisto okolje in ohranjeno naravo. Narava je največji umetnik. Sama se trudim imeti čim lepši odnos do okolja in posvečam temu vse več pozornosti. Med drugim tudi ločujem odpadke in skušam skrbno gospodariti s porabo elektrike, vode,…«

Po njenem mnenju lahko glasba spremeni odnos ljudi do neke aktualne teme, a vendar meni, da sama po sebi ne v veliki meri. »Mnogo močnejši vpliv pa ima glasba kot »orodje« združevanja ljudi in s sopromocijo v sklopu nekaterih akcij in prireditev tematske narave ter pomaga na ta način učinkovito širiti njihovo sporočilo. Popularni glasbeniki, kot javne osebnosti pa imajo z izražanjem svojega mnenja prav tako večji vpliv,« je zaključila Tanja Veselič.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

V pogovoru z vodjo Predstavništva Evropske komisije v Slovenije smo se med drugim kar nekajkrat dotaknili okoljske tematike. Povprašali smo jo po njenem mnenju posameznikovega prispevka in moči k bolj zeleni prihodnosti.

»Okoljska zavest je stvar osebne odločitve. Pa naj gre za odločitve v zasebnem ali poslovnem okolju. Tudi v vlogi podjetnika ali ministra bi se moral prav vsak osebno zavedati, da so naravni viri omejeni. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da bo planet preživel, vprašanje pa je, če bo preživelo človeštvo, če se bo še naprej tako neodgovorno vedlo do naravnih virov. Te ljudje potrebujemo za svoje preživetje,« je povedala Nataša Goršek Mencin.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.