Planet Zemlja

Na konferenci »Eko turizem - povezovanje kultur«, ki jo 27. septembra pripravljamo v Ventovarni, bomo slišali primere dobrih praks v nekaterih državah Evropske unije ter prisluhnili kriterijem pridobivanja in pomenu prejetja naziva »Eko destinacija«.

Na panelu Turizem in okolje bo zbrane nagovorila tudi klimatologinja prof. dr Lučka Kajfež Bogataj, obenem pa bomo tekom konference dobili vpogled v trende na področju okolju prijaznega turizma.

Jutri se pričenja Evropski teden mobilnosti in Eko teden, v sklopu katerega se bo v soboto društvo Planet Zemlja predstavilo v Kopru.

V sodelovanju z društvom Pangea bomo pozornost namenili otrokom z otroškim kotičkom in novinarskim krožkom, saj bomo pripravili delavnico, ki jo bodo izvedli člani društva ter novinar z dolgoletnimi izkušnjami v svoji stroki.

Na delavnici se bodo najmlajši spoznavali predvsem z ekološkimi tematikami, medtem ko jim bo novinar predstavil način dela, jih usmerjal ter jim svetoval.

Na jutrišnjem 10. vseslovenskem festivalu nevladnih organizacij LUPA, ki bo trajal med 11. in 18. uro v središču Ljubljane, bo sodelovalo tudi društvo Planet Zemlja s pomočjo svojih častnih in podpornih članov.

Tako bodo na stojnici številka 28 ob vznožju Frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu prijatelji Planeta Zemlja iz Ventovarne udeležencem in mimoidočim brezplačno svetovali o pravilnem kompostiranju bioloških odpadkov. Kompostnik, v katerega so pridno pridelali kompost posebej za obiskovalce jutrišnjega festivala, pa bo pomagal, da si bodo zainteresirani mimoidoči zasadili priljubljeno seme v sveže pridelan kompost, tega pa doma pridno zalivali.

V okviru dogajanja pa se bo na odru prizorišča na Prešernovem trgu predstavil tudi idejni oče projekta “Glasbeni vlaki za Planet Zemlja”, Bojan Cvetrežnik. Bojan, sicer tudi častni član društva Planet Zemlja, bo ob 14. uri akustično preigraval meodije s skupino Symbolics. Projekt Glasbeni vlaki za Planet Zemlja je nov projekt društva, ki je v letošnjem letošnjem letu uspešno zaživel s pomočjo Slovenskih Železnic.

Jesenski čas je primeren za čiščenje omar, kleti, podstrešja in ostalih prostorov, kjer se nam nabirajo nepotrebne stvari. Sicer je ideja o zavrženju odvečnih potrebščin odlična, vendar pa ne pomeni ravno dober vpliv na okolje.

Ponujamo vam nekaj nasvetov, kako se na prijazen način znebiti navlake.

Garažna prodaja, ki jo večinoma vidimo kot vrsto druženja v ameriških filmih, niti ni tako slaba zamisel. Morda boste prvi v soseski pripravili tovrstno druženje, a s prijaznim pristopom in okolju prijaznim obnašanjem boste nedvomno naleteli na pozitivne kritike.

Drugi način je doniranje, saj v Sloveniji obstaja kar nekaj organizacij, katerim lahko donirate razne stvari. Potrebno je le malo brskanja po spletu …

Prav tako lahko veliko stvari prodamo preko interneta na spletnih oglasnikih. Morda se vam bo to najprej zdelo malce smešno, zakaj bi nekdo hotel stvar, ki se vam zdi neuporabna, vendar pa se velikokrat najde kdo, ki pa točno takšno stvar potrebuje.

Začetek šolskega pouka je ravno pravšnji čas, če še ne veste, kam s starimi knjigami in učbeniki. Pokličite na lokalne šole ali knjižnice, saj se lahko velikokrat zgodi, da jih tam potrebujejo.

V soseski vzpostavite ‘sposojevalni program’, kjer si lahko cela ulica npr. sposodi kosilnico in tako ne bo potrebno vsem hišam imeti svoje.

Povzeto: http://www.bodieko.si/eko-nasveti

Na Otroškem bazarju na Gospodarskem razstavišču je Ministrstvo za okolje in prostor prejšnji teden predstavljalo razstavo Tujerodne vrste - prezrta grožnja.

Invazivne tujerodne rastline najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev.

Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb.

Vir: MOP

V soboto je na sončni planjavi pred Planinskim domom na Šmohorju vršalo. Glasba, smeh, brbotanje, cvrčanje, sopihanje in vriskanje so zaznamovali s soncem obsijan zaključek Zlatorogove transverzale ponosa. Na priljubljeni izletniški točki nad Laškim, zadnji, dvanajsti destinaciji akcije Gremo v hribe se je tekom dneva zbralo več kot 1500 planincev.

Vseh skupaj se je na Šmohorju zbralo 1503 ljudi, s čimer so postavili absoluten rekord. V častni Zlatorogovi planinski vpisni knjigi so v tej sezoni zbrali skoraj 7000 vpisov planincev, skupaj pa so lokalnim planinskim društvom za njihovo nadaljnje uspešno delovanje donirali 12.503 evrov.

Skupaj s poletjem se je tako poslovila tudi Zlatorogova karavana, ki se bo naslednje leto nedvomno nadaljevala.