Planet Zemlja

Cadillac je že pred dvema letoma na avtomobilskem sejmu v Chicagu predstavil idejno zasnovo vozila na jedrski pogon, ki bi lahko vozil 100 let brez menjave gorivnih elementov. Čeprav predstavljeni avto takrat še ni vseboval delujočega jedrskega reaktorja, je Charles Stevens iz raziskovalne družbe Laser Power Systems prepričan, da bi vozila na jedrski pogon lahko kmalu zapeljala na ceste.

Stevens namreč razvija prototip torijevega laserja, ki bi ustvaril dovolj energije za pogon vozila, hkrati pa ne bi proizvajal nikakršnih izpustov v okolje. V nasprotju s torijevim reaktorjem, kot so si ga zamislili pri Cadillacu, Stevens razvija rešitev z močnim laserjem, ki črpa energijo iz radioaktivnega torija.

Laserski žarek s segrevanjem vode ustvarja paro, ta pa poganja turbino, na katero je priključen električni generator. Sistem lahko proizvede 250 kilovatov (335 konjskih moči), tehta okrog 230 kilogramov ter ni nič večji od današnjih motorjev na notranje izgorevanje.

Sliši se lepo. Toda glavno vprašanje ostaja neodgovorjeno: Kako bo z varnostjo? Bi bila javnost pripravljena sprejeti vozila na jedrski pogon?
Stevens trenutno dela na dokončanju prototipa ter pravi, da bi lahko njegov sistem začeli vgrajevati v vozila že čez dve leti, če bi avtomobilska industrija pokazala interes.

Vir: http://dne.enaa.com/E-svet/Znanost/Avtomobili-na-jedrski-pogon-utegnejo-postati-realnost.html?&utm_source=enovice_dne_05092011&utm_medium=email&utm_term=02_novica01&utm_campaign=dne

Učinkovito ravnanje z energijo je osrednje sporočilo letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, najbolj razširjene kampanje za trajnostno mobilnost v svetu, ki bo letos med 16. in 22. septembrom potekala že desetič. Promet namreč v Evropi porabi največ energije - kar tretjino, v Sloveniji pa celo še več, 40 odstotkov. Zato se osrednja tema Evropskega tedna mobilnosti tokrat glasi “Potujmo drugače” in poudarja učinkovito rabo energije v prometu.

Prometni sektor je v Evropski uniji edini, v katerem poraba energije raste, hkrati pa je skoraj v celoti odvisen od uvožene nafte, ki je draga, oskrba z njo pa je negotova.

Ob tem si je Evropska unija zastavila cilj, da do leta 2020 za 20 % zmanjša izpuste toplogrednih plinov, za 20 % zviša energetsko učinkovitost in da 20 % vse potrebne energije pridobi iz obnovljivih virov. Prizadevanjem za dosego teh ciljev se pridružuje tudi Evropski teden mobilnosti, ki s temo “Potujmo drugače” vabi mesta, njihove uprave in prebivalce k spodbujanju in k uporabi trajnostnih načinov mobilnosti (hoja, kolesarjenje, javni prevoz…) in alternativnih pogonov vozil z namenom zmanjšanja naše odvisnosti od nafte.

Vir: MOP

Veter, zemlja, ogenj in voda. Ne le naravni elementi, ampak tudi naravni energenti. Veter, s katerim se bori mlada pikapolonica Metka, neumorno kaže svojo moč. Prav tako geotermalna energija oziroma topla voda v toplicah, kamor se nameni naša stara znanka - žabica Vanja. Pa ogenj, ki skorajda vzame življenje pojočemu murnu Jožetu, a ga na srečo reši človek. Voda pa še vedno razveseljuje in hrabri prav tako enega naših starih znancev - deževnika Martina.

Eko pravljica, ki jo je ilustrirala Marta Bartolj, oblikovala pa Maja Rostohar, prepleta štiri zgodbice o štirih junakih in štirih energentih.

Eno izmed ključnih sporočil poučne Eko pravljice je naslednje: tudi sicer priporočljiva raba obnovljivih virov energije ne sme ogrožati življenjskih prostorov, človek mora svoje dejavnosti trajno prilagoditi zmogljivostim narave. Pa ne le v Eko pravljici.

Društvo zaradi svoje tematske naravnosti takšne in podobne projekte podpira, saj so prav najmlajši tisti, ki potrebujejo ozaveščanje o pomembnosti narave in okolja. Avtorica je prepoznala poslanstvo društva Planet Zemlja in se odločila, da od vsakega prodanega izvoda Eko pravljice nameni 1 evro delovanju društva.

Evropska komisija je danes sprejela sporočilo o zanesljivosti oskrbe z energijo in mednarodnem sodelovanju, v katerem je prvič doslej opredelila celovito strategijo za zunanje odnose EU na področju energije. Za uresničitev pristopa, kot ga je začrtala, je bistveno, da države članice EU izboljšajo medsebojno usklajenost pri opredeljevanju in uresničevanju konkretnih prednostnih nalog v zunanji energetski politiki.

Komisija je poleg sporočila predlagala tudi sklep o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij o medvladnih sporazumih med državami članicami in tretjimi državami na področju energije. Tak mehanizem naj bi dopolnil postopek uradnega obveščanja, ki že velja pri sporazumih o plinu, in ga razširil na vse vrste energije. Obenem bo služil kot instrument za izmenjavo informacij na ravni EU pred pogajanji s tretjimi državami in po njih. Delež uvožene energije v EU trenutno dosega 80 % v primeru nafte in več kot 60 % v primeru plina ter se še naprej povečuje.

Odločitve in sporazumi posameznih držav s tretjimi državami zato pomembno vplivajo na razvoj energetske infrastrukture in oskrbo z energijo v celotni EU. Med ukrepi, predlaganimi v danes sprejetem sporočilu, so tudi predlog novega partnerstva o projektih obnovljive energije z državami južnega Sredozemlja, možnost, da o energetskih sporazumih s tretjimi državami potekajo pogajanja tudi na ravni EU, kadar je to potrebno za dosego ključnih ciljev EU, ter zaveza, da se bo EU v večstranskih pogovorih zavzemala za sprejetje mednarodnih, pravno zavezujočih standardov jedrske varnosti.

Vir: PEK

V Walesu razmišljajo, da bi sprejeli zakon, ki bi voznikom prepovedoval kajenje, če so v vozilu prisotni otroci. Če bo zakon sprejet, bo Wales prva dežela, ki bo uvedla takšno prepoved.

Raziskave v Veliki Britaniji sicer kažejo, da je več kot polovica otrok, starih med 8 in 15 let, izpostavljenih cigaretnemu dimu v avtomobilu.

Vir:
http://www.walesonline.co.uk/news/wales-news/2011/07/13/wales-could-become-first-country-in-europe-to-ban-smoking-in-vehicles-carrying-children-91466-29046007/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vpliv_kajenja_tobaka_na_zdravje#Pasivno_kajenje

Odlagališča imajo velik negativen vpliv na tla, vodo (predvsem podtalnico) in na ozračje. Obseg negativnega vpliva na okolje ter vrsta in trajanje emisij pa so odvisne od lastnosti odloženih odpadkov, tehnične opremljenosti odlagališč in v veliki meri tudi od lokacije odlagališča.

V Sloveniji je delež biološko razgradljivih odpadkov v komunalnih odpadkih previsok. Ravno biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje. Biološko razgradljive sestavine odpadkov se v telesu odlagališča razkrajajo pod anaerobnimi pogoji. Večinski delež približno 90% razkrojenih organskih ogljikovih spojin se pretvori v odlagališčni plin, le majhen delež preide v izcedne vode.

Pri primernih temperaturah in vlažnosti poteka razkroj organskih snovi relativno hitro, kar pomeni, da emisije plina izhajajo »le« okoli 20 do 30 let. V izcednih vodah iz odlagališč so predvsem biološko težko razgradljive snovi in dušikove spojine prisotne tudi 100 do 200 let.

Iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče, se v odvisnosti od deleža razgradljivega ogljika, sprosti od 120 m3 do180 m3 deponijskega plina. Deponijski plin pa je pretežno sestavljen iz 60% metana (CH4) in 40% ogljikovega dioksida (CO2) (Lechner et al, 2004). Okolju škodljiv je predvsem metan, ker je toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2.

Odlagališča so tretji največji izvor antropogenega metana v svetovnem merilu. Zavedati se je treba, da je problematika izcednih vod, ki uhajajo z odlagališča predvsem lokalen problem, medtem ko so emisije deponijskega plina lokalen, regionalen in globalen problem.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor