Planet Zemlja

Na Osnovni šoli narodnega heroja Rajka Hrastnik so se prav tako odzvali vabilu Ministrstva za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije k izvedbi petkovega vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Finančno je projekt podprla Občina Hrastnik.

»Z našo aktivno udeležbo v projektu in odnosom do slovenske hrane smo tako z besedo in tudi zgledom poskušali poskrbeti, da bodo naši otroci zrasli v zdrave odrasle, ki bodo cenili doma pridelano hrano in skrbeli za zdravo okolje. Za zajtrk smo imeli črn kruh, maslo, mleko, med in jabolko -vse domačega porekla,« so sporočili iz šole.

Dolgoročni cilj je vplivati na izboljšanje odnosa do hrane, njene pridelave, varovanja okolja in zdravja populacije. Sodelujočim so bila v pomoč navodila oziroma usmeritve ter gradiva na spletni strani www.tradicionalni-zajtrk.si, vsebinam projekta pa so namenili 1. šolsko uro na razredni stopnji in 2. šolsko uro na predmetni stopnji v okviru razredne ure.

Na dan Tradicionalnega slovenskega zajtrka pa smo obeležili tudi DAN SLOVENSKE HRANE, zato so na OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik na razredni uri učencem razdelili zloženke “Dan slovenske hrane”in posvetili pozornost lokalno pridelani hrani. »Na ta dan sta nas na šoli obiskala tudi župan naše občine, gospod Miran Jerič, in poslanec državnega zbora, gospod Jože Velikonja, in učencem spregovorila o pomenu lokalno pridelane hrane. Sklenili smo, da bomo tak dan še ponovili,« so še povedali predstavniki šole.

Pravi slovenski zajtrk, ki so ga v večini šol in vrtcev postregli v petek, so imeli tudi v vrtcu Most na Soči.

Vzgojiteljice in otroci iz imenovanega vrtca pa nam o svojih vtisih slovenskega zajtrka niso sporočili v običajni obliki, temveč so zapisu dodali poetično noto.

Danes je k nam čebelica priletela,
ter dober tek vsem zaželela.
Svoj pridelek med nas je razdelila,
ter s tem nam zdravje okrepila.

Da lakoto bi mi pregnali,
smo si na kruh ga namazali,
zraven smo mleko popili
in energijo s tem vase zlili.

Zatem smo z jabolki se posladkali,
vitaminčke s tem si mi nabrali,
ter bacile vse pregnali.

Hvala vsem okoliškim čebelarjem za slasten med,
pa upamo, da drugo leto ga dobimo spet.

Toplotne izgube našega doma ne vplivajo le na globljo zarezo v družinskem proračunu, ampak tudi na okolje. Med najpomembnejše dejavnike toplotnih izgub sodi toplotna zaščita stavb. Z izolacijskimi materiali in kakovostnimi okni lahko zmanjšamo toplotne izgube za več kot 30 odstotkov.

Temperaturo prostorov je potrebno prilagoditi glede na rabo prostora, če je le-to mogoče. Prehodne prostore oz. prostore, ki so v uporabi le del dneva, sploh ni potrebno ogrevati oz. jih ogrevamo bistveno manj kot bivalne.

Bivalne prostore v zimskem času ogrevamo na temperaturo med 20 in 21°C, medtem ko naj bi bila temperatura v spalnicah le med 17 in 18°C. Omenjen temperaturni razpon naj bi ustrezal veliki večini ljudi. Dodatna plast oblačila je mnogo cenejša in okolju prijaznejša kot izdatno ogrevanje.

Vsaka dodatna stopinja temperature za 6 % dvigne porabo energije.

Idealna vlažnost v prostoru je med 40 in 60 %. Če je prevlažno, se lahko pojavi plesen. Zato je pomembno prezračevanje, pri čemer odstranimo odvečno vlago.

Vir: http://www.energijadoma.si/znanje/strokovnjak-svetuje/nekaj-osnovnih-napotkov-za-varcno-ogrevanje-in-prezracevanje

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Gozdovi so za alpski prostor pomembni iz več razlogov: dajejo dragoceno surovino, les, so življenjski prostor številnih živalskih in rastlinskih vrst, človeka varujejo pred naravnimi nesrečami. Poleg tega dajejo možnost za rekreacijo in preživljanje prostega časa.

Že 25 let projekt gorskega gozda ljudem omogoča, da prispevajo k ohranjanju varovalne funkcije gorskega gozda in se seznanijo s tem neznansko zanimivim ekosistemom.

Projekt gorskega gozda se s svojimi akcijami obrača na nestrokovnjake. Več kot 30.000 prostovoljcev je od ustanovitve leta 1987 že delalo v gorskih gozdovih v Švici, Nemčiji, Avstriji, Kataloniji, Ukrajini in Lihtenštajnu. Neprofitna fundacija s sedežem v Trinu poskuša ljudem posredovati izkušnjo, kako se gibati v naravi s polno odgovornostjo in kako sodelovati daleč od teorije in politike.

Pobuda za začetek projekta pred 25 leti je nastala zaradi spoznanja, da gozdovi umirajo. Danes alpske prebivalce zaradi segrevanja podnebja čaka občutno večji izziv. Zaradi dolgega življenjskega ciklusa dreves imajo podnebne spremembe še posebno močan vpliv na gozdne ekosisteme.

Vir: http://www.cipra.org/sl/alpmedia/novosti-sl/4734

Foto: dan/FreeDigitalPhotos.net

Čeprav vam česen morda ne diši ravno najbolje, pa je njegovo uživanje izjemno zdravilno. Vsebuje namreč žveplovo spojino aliin, iz katere po reakciji z encimom aliinazo nastane alicin, predhodnik cele vrste učinkovin, ki so pomembne v zdravilstvu.

Do reakcije z aliinazo pride takoj, ko česnovo čebulico razrežemo, jo zmeljemo, torej, ko celice poškodujemo. Najbolj učinkovita oblika česna je uživanje sveže čebulice, po učinkovitosti ji sledi pravilno posušen prašek, pripravljen iz čebulice, oljni izvleček in alkoholna tinktura. Ponekod zdrobljene čebulice destilirajo z vodno paro in pripravljajo tako imenovano ‘česnovo eterično olje’, ki vsebuje številne razgradne proizvode alicina in ni učinkovito.

Česen v materinem mleku uživajo tudi dojenčki. V kontrolirani raziskavi so ugotovili, da v primeru, ko doječa mamica uživa česen, žveplove spojine iz česna prehajajo tudi v materino mleko in ugodno vplivajo na dojenčke - ti rajši pijejo materino mleko.

Vir: bodieko.si

Foto: tungphoto/FreeDigitalPhotos.net

Prehrana v vrtcu Stročja vas predstavlja pomemben dejavnik zdravja. Trudijo se, da je pestra, uravnotežena, sveža, sezonska in da je, kolikor je to mogoče, pridelana na njihovih domačih kmetijah.

“Da je pri nas temu res tako, dokazujemo med drugim tudi s projektom Od zrna do kruha, s katerim sodelujemo namreč v vseslovenskem natečaju za pridobitev naziva Planetu Zemlja prijazni vrtec,”je sporočila vodja enote vrtca Stročja vas Marica Fijavž.

Danes so tako kot v mnogih vrtcih in šolah po Sloveniji tudi v vrtcu Stročja vas obeležili dan slovenske hrane in se tako pridružili pozivu k uporabi slovenskih pridelkov v naših kuhinjah. “Na tradicionalnem slovenskem zajtrku smo ob prihodu otrok v vrtec ponujali hrano, ki je bila pridelana v naši neposredni okolici. Posebej želim poudariti, da nam je jabolka dobavila družina Janeza Trstenjaka iz Stročje vasi, med in cvetni prah je prispeval Herman Bogdan iz Pristave, kravje mleko Andrej Žnidarič iz Podgradja ter kruh slaščičarna Rogljiček iz Pristave. Skupaj z gostoma Frančko Lebarič in Hermanom Bogdanom smo ob svečah, zdravi domači hrani in prijetnem vzdušju preživeli lepo, sproščeno tradicionalno slovensko jutro,” je še povedala Marica Fijavž.

Foto: Anita Žižek