| 19 april |
»Spremeniti moramo navade!« |
Danes se je z video nagovorom evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika pričela že tretja Eko konferenca, ki jo ob svetovnem dnevu Zemlje organizira društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Gospodarskim razstaviščem Ljubljana.
Na otvoritvi je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik izrazil veselje, da je tudi Eko konferenca prepoznala pomen soodvisnosti okolja in gospodarstva. »Pri okoljskih temah ne govorimo več o usodi prihodnjih generacij, ampak nas samih,« je poudaril dr. Potočnik in dodal: »Lani smo v Evropski komisiji sprejeli dokument, ki določa dolgoročno vizijo za trajnostno Evropo. Cilj tega časovnega načrta, ki naj bi ga dosegli do leta 2050, je oblikovanje gospodarstva, ki je konkurenčno, vključujoče in zagotavlja visok standard življenja z veliko manjšim vplivom na okolje.«
Otvoritvenemu delu konference je prispevala tudi častna članica društva Planet Zemlja in strokovnjakinja za podnebne spremembe na ARSO, mag. Tanja Cegnar, ki je povzela pomembnejše ugotovitve preteklih dveh Eko konferenc ter zbrane spraševala po napredku in tudi področjih, kjer se moramo še bolj potruditi.
V.d. generalne direktorice direktorata za okolje na MKO Barbara Avčin Tržan je pozdravila dogodek, ki je posvečen našemu planetu, in poudarila, da se okoljske debate ponavljajo z razlogom »Stvari je treba namreč implementirati,« je povedala.
Z nagovorom je slavnostno otvoritev tretje Eko konference zaključil generalni direktor Agencije RS za okolje, dr. Silvo Žlebir z besedami: »Na Agenciji za okolje smo prepričani, da je zagotovitev trajnostnega razvoja nujna, zato smo na Eko konferenco povabili tudi kompetentne strokovnjake z okoljskega in gospodarskega področja.« Izpostavil je tudi pereč problem, s katerim se dnevno soočajo pri svojem delu na Agenciji: »Gradnja hidroelektrarne pomeni nereverzibilen poseg v prostor, ki za vedno spremeni habitat na tem področju, enako je z veternicami in sončnimi paneli, ki trpijo nasprotovanja. Podobno je z železnico, a na tem področju se sedaj končno stvari, sicer počasi, a premikajo,« je zaključil dr. Žlebir.
Na prvem panelu »Vpliv IPPC direktive na gospodarstvo« je predsedujoča prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj podala širok spekter primerov zemeljskega onesnaževanja in skozi zanimive podatke o svetovni revščini in hudi izrabi virov pozvala k inovativnosti - ne samo tehnološki, ampak tudi institucionalni, infrastrukturni, predvsem pa inovativnosti obnašanja.
V video nagovoru evropske poslanke dr. Romane Jordan smo prisluhnili njenemu opozorilu, da so industrijske emisije največji vir onesnaževanja v Evropi, zato je omejevanje in nadzorovanje onesnaževanja zelo pomembno. »Pričakujemo, da bo zaradi direktive potrebna prilagoditev okoljskih tehnologij, s tem pa bodo sledile tudi okoljske inovacije: poenostavitev, strožji okoljski standardi in boljše izvajanje,« je še poudarila dr. Jordanova.
Razpravi o IPPC direktivi so se pridružili dr. Jože Roth, Jorg Hodalič, Marjan Mateta in Matjaž Ulčar.
Panelu o energetiki je predsedoval prof. dr. Peter Novak, ki je poudaril, da je trenutno najsigurnejša energija ravno sončna. »Ne vemo natančno, kaj bo jutri, a sonce bo nedvomno sijalo,« je otvoril drugi panel ter nadaljeval: »Začeti moramo govoriti o kakovosti energije, obenem pa se vprašati, ali je večja okoljska prednost, če imamo obnovljive vire, ali je večja okoljska škoda,« ter zbrane sogovornike pozval k razpravi.
Mag. Andreja Urbančič je kot strokovnjakinja za energetsko učinkovitost in sodelujoča pri pripravi energetske zakonodaje zbrane opomnila, da je energetska učinkovitost izjemno pomembna, saj trenutno v Evropski uniji 11 % BDP predstavlja za stroške energije.
Mihael Mirtič je s primerom dobre prakse - evropskim projektom »Energy Neigbourhoods2« prikazal, kako lahko s spremenjenimi bivalnimi navadami gospodinjstva v štirih mesecih dosežejo tudi do 9 % prihrankov energije, s projektom Vklopi prihranek pa je še en primer dobre prakse predstavil tudi Milan Lampret iz Elektra Ljubljana. Za zaključek uspešnega panela je društvo Planet Zemlja podpisalo sodelovanje z Agencijo za energetiko Novi Sad.
Zaključni panel prvega dne Eko konference je nosil naslov Promet in zmanjšanje obremenjevanja okolja, predsedoval pa mu je Bojan Žlender, ki je povedal: »Mobilnost ni posebna dejavnost, ampak nujni pogoj za razvoj družbe. Trajnostna mobilnost pa je usmerjena v takšno družbo, ki išče razmerje med okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi vidiki.« Na primeru tretjega pasu obvoznice je ilustriral slabost ljudskih navad. »Če infrastrukturi ponudiš možnost, se ta zgodi. Namesto tretjega pasu obvoznice potrebujemo boljši javni prevoz.«
Zanimivi razpravi so se pridružili še Primož Krapež s primerom dobre prakse - evropskim projektom »Clean Drive«, Andrej Brglez z Instituta za civilizacijo in kulturo s projektom »Egozero« in Rok Obreza z Elektra Ljubljana.
Ob domačih dobrotah z Eko kmetij Radovljiške občine je društvo napovedalo pričetek že tretjega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2012, o zmagovalcih pa bo javnost izvedela več jeseni, na sejmu Narava - Zdravje.
Jutrišnji dan konference, katerega prvi del bo povezovala Betka Šuhel Mikolič, drugega pa častni član društva Planet Zemlja in priznan slovenski igralec Boris Ostan, bo potekal v znamenju mladih. V sklopu Eko konference se bosta namreč zaključila dva vseslovenska okoljska projekta - Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec in Zemljo so nam posodili otroci, kjer bo zbrane nagovoril častni pokrovitelj dogodka, predsednik republike dr. Danilo Türk.
Med častnimi gosti dogodka, ki bodo podelili nagrade in priznanja najboljšim, bo minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, biatlonec Klemen Bauer, glasbenica Tinkara Kovač, stand up komik Tin Vodopivec, predsednica ZPMS Darja Groznik, v.d. direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Alen Kofol in gostitelj dvodnevnega dogodka, direktor GRL mag. Iztok Bricl.
