Planet Zemlja

Na Dan brez avtomobila smo skupaj z Mestno občino Ljubljana, predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji ter drugimi partnerji organizirali že tretji Rock za prihodnje generacije - koncert namenjen okoljskemu ozaveščanju.
Vsem, ki so se nam pridružili iskrena hvala, da so prispevali k čarobnem večeru glasbe polne pozitivne energije in jasnih sporočil, ki jih moramo vzeti za svoje. Za tiste, ki vas v centru Ljubljane na ta dan ni bilo pa objavljamo nekaj foto utrinkov, ki sta jih prispevala Tilen Cvetko in Anja Jenko.
društvo Planet Zemlja

Najmlajše rockerje je razvnela vedno odlična Damijana Golavšek

Učenci eko osnovne šole Ig so nam odpeli svojo eko himno

16 letna velenjčanka Manca Dremel je odlično odpela svoj del programa

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik vedno poudari, da je živeti v čistem okolju osnovna človekova pravica

Najmlajša generacija kakovostnega slovenskega rocka - Smokin Blue

Andrej Klemenc nas je seveda pozdravil tak, kot smo pričakovali. V popolni kolesarski opremi in poln energije

GlosaArt so pokazali kako glasbeno pester je lahko dober rock

mag. Tanja Cegnar je Andreju in vsem nam povedala nekaj jasnih opozoril glede podnebnih sprememb

Samo Budna je najboljši glasbeni dokaz, kako polna harmonij je prleška duša

Med tem je pod odrom že čakal “urbani r(ocker)aper” Zlatko z Optimisti

Zlatkov rap je popestril atraktiven ples

…in za konec je izžrebal še srečneža, ki se bo vozil s kolesom, ki ga je podarila Evropska komisija

Vedno pripravljen sodelovati in vedno dobrodošel - športna legenda Aljaž Pegan

Juliette Justine so v živo polni energije

… njihov Hip hop zazveni tako kot mora, ko se jim na odru pridruži Zlatko

Ob koncu nastopa iz Juliette Justine in gostov nastane JJ Jam band in odzvenita še dva komada za posvetilo 40 letnici legendarnih Allman brothers band

Nataša Pirc Musar ni zgolj Informacijska pooblaščenka, ampak tudi podpornica okoljskih idej

Iz Velenja so nas prišli razveseljevati legendarni Ave…

…zato je bilo prav, da je njihov vodja Rajko Djordjevič povabil ljubljanskega župana Zorana Jankovića na oder kar med njihovim nastopom

Ljubljanski župan Zoran Janković nam je povedal kaj mu pomeni naslov Dobra klima mojega mesta

Po Celju še v Ljubljani. Brez Orlekov si takega koncerta skoraj ne moremo več predstavljati

…dokaz, da so se z našo trditvijo strinjali tudi nekateri v publiki

Tudi Perov Osmi dan v njihovi preobleki smo dočakali dobro razpoloženi

Kot vedno je za pozitivno energijo v zaodrju skrbel Valovska legenda Tomo Pirc

Srečneža, ki se bo en vikend vozil z Volvom, ki porabi le 3,9 litra goriva na 100 km, je pomagal izžrebati slovenska olimpijska legenda Rajmond Debevec

Z nami sta delila večer glasbena legenda in ambasador Unicefa Lado Leskovar ter igralec Boris Ostan

Pavle Kavec je s svojo skupino Oko kot žlahtno vino. Njegov Stratocaster zveni vsako leto bolje.

Veseli smo bili tudi organizatorja Rock otočca Francija Keka

Billyse se splača videti in predvsem slišati. Žlahten rock v najbolj tradicionalnem smislu besede

…energijo z odra je publika z veseljem sprejemala

Medijsko popotniški kotiček so zapolnili Darja Zgonc, Edi Pucer, Igor E. Bergant in Zvone Šeruga

Konec je tudi letos krasil “opus” - Terrafolk z Anjo Bukovec

Že po nekaj sekundah so “zažgali”

Podarili so nam obilico virtuoznih violinskih “dvobojev”

…če si je kdo slučajno kdaj drznil pomisliti, da Anja ni prava rockerica - think again!

Še enkrat iskrena hvala vsem in na svidenje na Rocku za prihodnje generacije 2010!

Ljubljana, 22. 9. 2009

kjer se srečata Cankarjeva in Slovenska cesta

od 17. do 24. ure

Terrafolk in Anja Bukovec, Orlek, Ave, Juliette Justine, Zlatko, Jadranka Juras, Billysi, Pavle Kavec in Oko, Lado Leskovar, Damjana Golavšek, Samo Budna, GlosaArt, Smokin blue, Manca Dremel.

Gostje: nekdanji vrhunski smučar Jure Košir, igralec in profesor Boris Ostan, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, vrhunski športni novinar in komentator Igor E. Bergant, posvojiteljica delfina Morigenosa Alenka Kovšca, svetovni popotnik Zvone Šeruga, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, nekdanji basist skupine Agropop Urban Centa, novinar Edi Pucer, koordinatorica Ekošol Slovenije Nada Pavšer z Ekošolo Ig, pisateljica Tjaša Kokalj, predstavnik Regionalnega centra za okolje Andrej Klemenc, župan MOL Zoran Janković, guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije Polonca Kukec, sekretarka ZPMS Moste Polje Anita Ogulin, meteorologinja ARSO mag. Tanja Cegnar, novinarka Darja Zgonc …

Dogodek bo povezoval ANDREJ KAROLI

KER NAM NI VSEENO!

KAJ VLADA DEJANSKO SPOROČA DRŽAVLJANOM Z NOVIM PREDLOGOM DAVKA NA MOTORNA VOZILA?

V društvu Planet Zemlja smo bili med najglasnejšimi, ki so vlado ves čas pozivali, da sistemsko spremeni zakonodajo tako, da bo motorna vozila obdavčila na podlagi emisij. Bili smo tudi med glasnimi kritiki cenovne politike avtomobilske industrije, saj so bile cene avtomobilov z manjšimi emisijami – pa naj gre za hibridna vozila, ali za dizelska vozila bistveno previsoke, da bi se kupcu ekonomska investicija izplačala. Vlada RS je z novim predlogom zakona sicer dosegla sankcioniranje večjih, dražjih ter praviloma vozil z večjimi emisijami CO2. Pohvalno je tudi, da posebej sankcionira dizelske motorje brez filtrov prašnih delcev. Domala vsa ostala izhodišča zakonskega predloga pa so napačna. Več kot 60 odstotkov emisij CO2 v Sloveniji povzročajo vozila nižjega in srednjega razreda (cenovno manj kot 20.000 evrov), preprosto zato, ker se jih proda daleč največ. V nasprotju s trditvami finančnega ministra, analiza vseh prvič registriranih vozil v Sloveniji v letu 2008 in do konca marca 2009 kaže, da ima 73% modelov vozil povprečne emisije med 130 g/km in 180 g/km. Če bi vlada želela dejansko doseči okoljske cilje in korenito zmanjšati emisije, bi morala zakon pripraviti tako, da bi spremenil tržne deleže posameznih motornih različic znotraj istih modelov vozil v korist tistih z manjšimi emisijami. Prav tako pa bi morala vlada bistveno povišati razliko pri davčnih stopnjah za Euro4 in Euro3 standarde, da bi lahko vsaj deloma omejili uvoz starih rabljenih vozil, ki predstavljajo več kot tretjino vseh prvič registriranih. Po pravilu ta vozila veliko bolj obremenjujejo okolje od primerljivih novih. Na podlagi vladnega predloga se ta razmerja ne bodo bistveno spremenila, v društvu pa se bojimo, da se bo stanje pri številnih modelih vozil še poslabšalo. Da ekologija ni bila primarni cilj vlade, nam kaže tako sedanji predlog zakona, kot politika trošarin pri gorivih.

V društvu smo pripravili simulacijo vpliva sedanjega predloga Zakona o davku na motorna vozila na maloprodajne cene vozil, ki se prodajajo na slovenskem trgu. Modele vozil smo izbrali naključno in s pogojem, da imajo vpliven tržni delež med primerljivimi. Poskusili pa smo zajeti več različnih velikostnih in cenovnih razredov vozil.

NOVA VOZILA

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Renault Clio Storia 1.2, 60 KM	Euro4	140 g/km	9.100	3%
Renault Clio Storia 1.5 dci, 65 KM	Euro4	115 g/km	11.100	5%

Razlika v ceni se bo povečala za 2 odstotka od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 6%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Seat Ibiza 1.4	Euro4	149 g/km	11.490	3%
Seat Ibiza 1.4 TDI dpf	Euro4	114 g/km	13.990	2%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 1 odstotek od nabavne cene vozila. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 3%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Opel Astra 1.4 16V	Euro4	146 g/km	15.590	3%
Opel Astra 1.3 CDTI	Euro4	138 g/km	16.990	9%

Razlika v ceni se bo povečala za 6 odstotkov od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 10%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Renault Megane 1.6 16V	Euro4	162 g/km	16.490	6%
Renault Megane dci 105	Euro4	120 g/km	18.340	5%
Renault Megane dci 130	Euro4	134 g/km	19.490	9%

Razlika v ceni se bo pri eni različici zmanjšala za 1 odstotek nabavne cene avtomobila, pri močnejši dizelski različici pa povečala za 3 odstotke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za prvi dizelski motor 6%, za drugega 10%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Kia Ceed 1.4 CVVT	Euro4	145 g/km	10.490	3%
Kia Ceed 1.6 CRDI	Euro4	126 g/km	13.090	6%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 7%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Fiat Bravo 1.4 Starjet	Euro5	156 g/km	13.240	6%
Fiat Bravo 1.6 Multijet	Euro5	129 g/km	17.240	3%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 3 odstotke od nabavne cene vozila.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Nissan Note 1.4	Euro4	150 g/km	12.390	3%
Nissan Note 1.5d	Euro4	129 g/km	14.560	6%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotne točke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 7%

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Ford Cmax 1.6	Euro4	164 g/km	16.660	6%
Ford Cmax 1.6 TDCI DPF	Euro4	129 g/km	19.750	3%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 3 odstotne točke od nabavne cene vozila. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za dizelski motor 4%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
VW Golf 1.6	Euro5	138 g/km	17.472	3%
VW Golf 1.6 TDI DPF	Euro5	123 g/km	18.629	3%

Razlika v ceni bo ostala enaka.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
BMW 520i	Euro4	162 g/km	40.100	6%
BMW 520d	Euro5	136 g/km	41.850	6%

Razlika v ceni bo ostala enaka, kljub dejstvu, da dizelski motor dosega višji standard emisij škodljivih snovi od bencinskega. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za dizelski motor 6%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Hyundai Tuscon 2.0 CVVT	Euro4	194 g/km	18.990	13%
Hyundai Tuscon 2.0 crdi	Euro4	184 g/km	21.990	18%

Razlika v ceni se bo povečala za 5 odstotkov nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 14%, za dizelski motor 19%.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Mercedes ML 350	Euro4**	266 g/km	61.350	28%
Mercedes ML 320 CDI DPF	Euro4	245 g/km	62.200	26%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 2 odstotka nabavne cene vozila*. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 29%, za dizelski motor 27%.

*Podatke o nabavni ceni vozil imajo uvozniki avtomobilov, zato ni mogoč izračun v evrih.

**Za analizo smo uporabili uradne podatke ter cenike na spletnih straneh blagovnih znamk. Pri vseh vozilih podatek o emisijskem standardu ni bil dostopen, zato smo za izračun uporabili trenutno veljaven standard.

RABLJENA VOZILA

Uporabili smo podatke spletne strani www.mobile.de. Podatki veljajo za vozila približno enake starosti, ohranjenosti in števila prevoženih kilometrov.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Približna cena	Predlog novega DMV
Fiat Punto 1.2 /2003	Euro4	136 g/km	2.900	3%
Fiat Punto 1.3 JTD / 2003	Euro3	119 g/km	3.300	8%

Razlika v ceni se bo povečala za 5% cene vozila.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Približna cena	Predlog novega DMV
Alfa Romeo 147 1,6 TS / 2004	Euro4	194 g/km	7.800	13%
Alfa Romeo 147 1.9 MJET / 2004	Euro4	155 g/km	8.700	14%

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
VW Golf 1.4 FSI Trendline / 2004	Euro4	156 g/km	9.700	6%
VW Golf 1.9 TDI Trendline / 2004	Euro4	132 g/km	10.900	9%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke cene vozila.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Saab 9.3 1.8t / 2004	Euro4	206 g/km	9.500	13%
Saab 9.3 1.9 TiD / 2004	Euro4	151 g/km	11.900	14%

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
BMW 520i / 2004	Euro4	219 g/km	15.500	18%
BMW 525d / 2004	Euro4	185 g/km	18.000	18%

Razlika v ceni bo ostala enaka.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
Volvo XC90 T6 / 2004	Euro4	nad 300 g/km	17.000	28%
Volvo XC90 D5 / 2004	Euro4	239 g/km	22.000	29%

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Modelna različica vozila	Emisijski standard	Emisije CO2	Trenutna cena	Predlog novega DMV
BMW X5 3.0i / 2004	Euro4	312 g/km	24.500	28%
BMW X5 3.0d dpf / 2004	Euro4	251 g/km	26.500	31%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke cene vozila.

V analizi rabljenih vozil smo upoštevali dejstvo, da se v Sloveniji povečini uvažajo stara vozila italijanskih blagovnih znamk in stara vozila bolj uveljavljenih blagovnih znamk.

KAJ SO BISTVENE RAZLIKE EMISIJ DRUGIH ŠKODLJIVIH SPOJIN, KI JIH DOLOČAJO RAZLIČNI EURO STANDARDI?

Ne glede na spodaj razložene razlike, ki jih določajo evropski emisijski standardi glede izpustov škodljivih snovi, je potrebno navesti še dejstvo, da imajo dizelski motorji za 15% do 20% nižje emisije CO2 in porabo goriva kot primerljivi bencinski motorji, če izvzamemo hibridne.

Izhodišče, ki ga je Evropska Unija imela za uvedbo Euro standardov emisij je bilo, da pripravi količinsko tabelo škodljivih izpustov glede na vrsto goriva, ki bodo v istem standardu med seboj primerljivi glede obremenjevanja okolja.

1. EURO4 STANDARD (velja od januarja 2005)

- Največja pomanjkljivost je, da določa višjo omejitev za prašne delce pri dizelskih motorjih.

- Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO.

- Pri dizelskih motorjih dovoljuje 60% višje emisije toksičnih HC in NOx.

2. EURO5 STANDARD (začne veljati septembra 2009)

- Izenačuje omejitev prašnih delcev za bencinske in dizelske motorje (0,005).

- Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO. (0,5 g/km)

- Pri dizelskih motorjih dovoljuje 31% višje emisije toksičnih HC in NOx. (0,06 g/km)

3. EURO6 STANDARD (bi naj začel veljati 2014)

- Izenačuje omejitev prašnih delcih za bencinske in dizelske motorje (0,005)

- Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO. (0,5 g/km)

- Pri dizelskih motorjih dovoljuje 5% višje emisije toksičnih HC in NOx. (0,01 g/km)

Zakaj je razlika med Euro4 in Euro5 standardom pri dizelskih motorjih okoljsko še posebej pomembna in bi jo davčna zakonodaja morala prepoznati? Ker zmanjšuje emisije prašnih delcev vozil za 80% s čimer jih izenačuje z bencinskimi motorji ter zmanjšuje emisije toksičnih HC in NOx za 23%. Po mnenju profesorjev kemije na Univerzi v Mariboru in klimatologov so koncentracije spojin CO, HC in NOx, ki jih določata Euro5 in Euro6 standarda daleč manj obremenjujoče za okolje, kot emisije CO2 avtomobilov.

Da je nekaj narobe z logiko sedanjega vladnega predloga zakona nakazuje tudi dejstvo, da bi morala vlada, če bi želela ostati konsistentna, bistveno povečati davčne stopnje na vsa vozila z bencinskim motorjem Euro6 standarda, saj ta še vedno dovoljuje 100% višje emisije CO, pri ostalih emisijah toksičnih snovi pa praktično izenačuje dizelske in bencinske motorje. Verjamemo, da se bo ta zaključek zdel marsikomu podobno absurden kot avtorjem tega zapisa, vendar natančno sledi logiki predlaganih davčnih stopenj in precej pavšalni trditvi o različnem obremenjevanju okolja motorjev znotraj istega emisijskega standarda – predvsem ko gre za Euro5 in Euro6 standarde.

Tabela: Europski emisijski standardi za osebna vozila (Category M₁*), g/km

	Datum	CO	HC	NOx	HC+NOx	PM
Diesel
Euro 4	Januar 2005	0.5	-	0.25	0.3	0.025
Euro 5	September 2009	0.5	-	0.18	0.23	0.005
Euro 6	September 2014	0.5	-	0.08	0.17	0.005
Bencin
Euro 4	Januar 2005	1.0	0.1	0.08	-	-
Euro 5	September 2009	1.0	0.1	0.06	-	0.005
Euro 6	September 2014	1.0	0.1	0.06	-	0.005

ZAKLJUČEK

Društvo Planet Zemlja tudi na podlagi zgornje analize z obžalovanjem ugotavlja, da predlog davka na motorna vozila ne bo imel želenih okoljskih učinkov. Pri vozilih nižjega in srednjega cenovnega razreda je namreč analiza pokazala, da razen redkih izjem, ki smo jih navedli v tabelah, predlog zakona še povečuje cenovni razkorak med vozili z dizelskim pogonom ter manjšimi emisijami CO2 in vozili na bencinski pogon. Ta so že v tem trenutku precej cenejša od obeh drugih vrst pogona (tudi hibridnega) primerljivih zmogljivosti. To pomeni, da bodo modelne različice z dizelskim motorjem še naprej za kupce ekonomsko dokaj nezanimive. Hibridna vozila so po pravilu v tem trenutku 25 in več odstotkov dražja od bencinskih in podobno nekonkurenčna (podatek cenika Honda Civic ter Civic Hybrid).

Če poskušamo nekoliko špekulirati glede reakcij trga na nov predlog zakona, bi jih lahko razdelili v nekaj segmentov, ki jih vlada ni prepoznala, ali ni želela upoštevati:

1. Kupci vozil se bodo obnašali racionalno pri nakupu novega vozila. Sedanji predlog davčnih stopenj je naravnan tako, da povprečni voznik, ki opravi na leto do 15.000 kilometrov, ne bo uspel amortizirati ekonomskega vložka v dražjo različico modela z manjšimi emisijami CO2. Zakon bo zato povečal prodajo predvsem cenejših vozil z večjimi emisijami CO2 pri številnih modelih, kar prav lahko pomeni povečanje emisij, ki jih povzroča promet.

2. Kupci izbirajo vozila znotraj zelo omejenega izbora modelov in cenovnega razreda. Kupec, ki je do sedaj vozil prestižno vozilo, zelo verjetno ne bo izbral bistveno manjšega in cenejšega vozila. Kupci, ki so kupovali cenejša vozila, pa si dražjih vozil ter razlike v ceni (povprečno okoli 2.000 evrov) med tistimi z večjimi in manjšimi emisijami, povečini (predvsem v času krize) ne morejo privoščiti.

3. Kupci, ki so kupovali vozila cenovnega razreda nad 50.000 evrov, bodo lažje »prenesli« 10% dvig cene, kot tisti v nižjih razredih dodatnih 200 evrov višjo razliko v ceni med vozilom z nižjimi emisijami in tistim z višjimi.

4. Avtomobilska industrija se bo obnašala skrajno racionalno (kar je povsem legitimno) in verjetno izračunala, da se ji do uvedbe Euro6 standardov bolj splača opremiti starejše dizelske Euro4 motorje s filtrom prašnih delcev (da se izognejo davčnim »penalom« v višini 3 odstotnih točk), kot v Slovenijo prodajati sodobnejše Euro5 motorje, kjer bo davčna razlika po 1.1. 2010 zgolj 1 odstotna točka. Investicija v filter prašnih delcev znaša verjetno precej manj kot 200 evrov in jim bo omogočila nekaj let dodatnega zaslužka na sicer - za druge evropske trge - zastarelih dizelskih motorjih.

5. Zaradi premajhne razlike med davčnimi stopnjami za standarde Euro4, Euro3 in nižje, se bo še okrepil trg starih rabljenih vozil. Po vsej verjetnosti se bodo uvažala vozila starejša od 5 let in Euro4, Euro3 ali nižjih standardov ter z bencinskim motorjem. Ta vozila so v tujini izjemno poceni in pri teh cenovnih razmerjih tudi 30% davčna stopnja ne bo zmanjšala konkurenčnosti - na primer starih kakovostnejših vozil. To dejstvo spet pomeni povišanje emisij, ki jih povzroča promet v Sloveniji. Že v tem trenutku stara rabljena vozila presegajo eno tretjino vseh prvič registriranih vozil v državi.

6. Da bi avtomobilska industrija pohitela z uvajanjem dizelskih motorjev Euro6 standardov na slovenskem trgu preden bodo uveljavljeni na bistveno večjem evropskem tržišču, je ekonomska iluzija, ki so je sposobni samo zelo arogantno samozadostni politiki in uradniki.

KAKŠNE REŠITVE BI VLADA LAHKO PONUDILA?

Če bi bil eden od prednostnih ciljev res bistveno znižanje emisij CO2, ki jih v Sloveniji povzroča promet, bi predlog 6. člena zakona pripravila na takih vsebinskih izhodiščih, ki bi emisije zmanjševale tudi v razredih, kjer jih nastaja največ. V društvu smo mnenja, da bi bili ekološko uspešnejši naslednji predlogi:

1. Do 1.1. 2012 izenačila davčne stopnje za bencinske in dizelske motorje, ki dosegajo Euro5 stopnjo izpusta.

2. Uvedla nično davčno stopnjo za vozila z emisijami CO2 pod 100 g/km vozil, ki dosegajo Euro5 do 1.1. 2012 in Euro6 stopnje izpusta.

3. Od. 1.1. 2010 povišala davčne stopnje za vozila, ki dosegajo Euro4 stopnjo izpusta za tri odstotne točke. Za stopnjo Euro4 izpusta bi veljala tudi višja lestvica za vozila z dizelskim pogonom.

4. Izrecno prepovedala uvoz vozil, ki ne dosegajo Euro3 stopnje izpusta, razen ko gre za starodobna vozila. Za starodobna vozila bi veljala davčna stopnja vozil s stopnjo Euro3 izpusta.

5. Za vozila s stopnjo izpusta Euro3 bi povišala davčne stopnje za deset odstotnih točk.

Navedene spremembe predloga zakona bo društvo Planet Zemlja predlagalo poslancem Državnega Zbora. Z njimi lahko dosežemo naslednje cilje:

1. Omogočimo slovenskim kupcem konkurenčnejšo izbiro motornih različic modelov z manjšimi emisijami CO2,

2. Avtomobilski industriji omogočimo do konca leta 2011 prehodno obdobje glede uvajanja motornih različic s stopnjo izpustov Euro5, kar se bo pokazalo kot koristno predvsem pri cenejših vozilih. S tem bodo slovenskim kupcem na voljo enako sodobni motorji kot drugim v Evropi,

3. Bistveno bolj omejimo ter zmanjšamo uvoz starih rabljenih vozil, ki izrazito prekomerno obremenjujejo okolje,

4. Po hitrem izračunu društva dosežemo približno enake ali boljše javnofinančne prihodke, kot pri vladni različici.

V društvu upamo, da bo večina poslancev Državnega Zbora Republike Slovenije prisluhnila argumentom in zakon spremenila tako, da bo tako okoljsko kot finančno učinkovit. Z obžalovanjem ugotavljamo, da z vlado ni bilo mogoče vzpostaviti dialoga. Na več kot dvajset vprašanj, ki smo jih v začetku junija postavili predsedniku vlade gospodu Borutu Pahorju, smo namreč dobili le dvostavčni samozadostni uradniški odgovor, da se zakon usklajuje politično in strokovno. Društvo kot pravna oseba sodeluje z regulatorji v Sloveniji in Evropski Uniji zadnji dve leti, posamezniki pa že precej več kot desetletje. Odgovor vlade, ki jo vodi gospod Borut Pahor, je bil do sedaj od vseh daleč najbolj aroganten in podcenjujoč.

V Logarski dolini bodo v nedeljo odprli prvo javno polnilno točko za električne avtomobile pri nas.

Polnilnica bo odprta pri Turističnoinformativnem centru ob hotelu Plesnik. Gre za skupni projekt Krajinskega parka Logarska dolina in Elektra Celje. Nadaljevali ga bodo predvidoma jeseni, ko bodo v Solčavi odprli še drugo polnilnico.

Odprtje bodo pripravili ob dnevu solarne mobilnosti, ko se bo čez Pavličevo sedlo k nam pripeljalo okoli dvajset vozil na električni pogon. Na avstrijskem Koroškem je tudi sicer vse več uporabnikov električnih vozil, a jih v Sloveniji doslej niso mogli napolniti. Postavitev polnilne točke je po poročanju časopisa Delo stala le okoli 400 evrov. Na njej se bo lahko hkrati polnilo 15 avtomobilov.

Logarska dolina je bila tudi zmagovalka akcije Zemljo so nam posodili otroci 2007, ki jo organizirata Agencija RS za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije, pri izvedbi pa sodelujejo tudi člani društva Planet Zemlja.

Za učinkovitejše zmanjševanje emisij nujno potrebna sprememba davčne politike, saj so se emisije prvič registriranih avtomobilov v letu 2009 zmanjšale zgolj simbolično.

Društvo Planet Zemlja je v okviru akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo 2009, izvedlo drugo primerjalno analizo vseh prvič registriranih vozil v Sloveniji. Po obdelavi prvič registriranih vozil v letu 2008, smo statistično obdelali tudi 19.565 vozil prvič registriranih od začetka januarja do konca marca 2009. Analizirali smo podatke vozil, pri katerih so bili v javni evidenci MNZ dostopni podatki o emisijah. V analizo posameznih blagovnih znamk smo šteli tiste modele vozil ki so bili registrirani v zadostnem številu (vsaj 10 v letu 2008 in vsaj 5 v letu 2009). Pri modelih vozil, ki niso dosegli enega ali drugega kriterija, je del tabele ostal prazen, v skupno statistiko blagovne znamke pa niso bili zajeti. V statistiki povprečnih emisij so upoštevana tudi uvožena rabljena vozila, vendar smo za skupno statistiko posamezne blagovne znamke upoštevali le modele, ki jih je mogoče kupiti kot nova vozila.

Analiza prvih treh mesecev leta 2009 je pokazala, da so se povprečne emisije vseh prvič registriranih osebnih vozil v Sloveniji zmanjšale iz 159 g/km v letu 2008, na 157 g/km. Po mnenju društva Planet Zemlja gre zgolj za simbolično zmanjšanje emisij, ki najverjetneje niso rezultat sprememb cenovne ali prodajnih politik avtomobilske industrije.

Primerjalna statistika prvič registriranih vozil v Sloveniji leta 2008 in v prvem tromesečju 2009 je pokazala, da je delež vozil z emisijami pod 130 g/km še vedno zelo majhen, saj komaj dosegajo 12,5 odstotkov. Opazen je dvig deleža vozil z emisijami od 131 do 140 g/km – delno na račun zmanjšanja deleža vozil z emisijami med 141 in 150 g/km. V zadnjih dveh razredih je tudi večina modelnih različic najbolj prodajanih avtomobilov v Sloveniji. Zmanjševanje emisij kaže pripisati tudi uvajanju nekaterih novejših modelov z boljšimi motornimi različicami, deloma pa celo finančni krizi in previdnejši izbiri kupcev, saj se emisije CO2 vežejo na porabo goriva.

Statistika jasno kaže, da se emisije CO2 vozil na slovenskih cestah brez sprememb zakonodaje ne bodo zmanjševale na dovolj učinkovit način. V obdobju, ki nas čaka lahko pričakujemo celo nasprotno. Ker so številne evropske države že obdavčile motorna vozila na podlagi emisij CO2, se lahko zgodi, da bo Slovenija, če bo s spremembami zakonodaje čakala, postala odlagališče vozil z zastarelimi motornimi različicami, tiste novejše pa bo avtomobilska industrija prodajala na trgih, kjer tako zakonodajo poznajo. Po informacijah, ki so dostopne članom društva Planet Zemlja naj bi bile spremembe zakonodaje že pripravljene in vsebinsko usklajene v vladni koaliciji. Zato v društvu Planet Zemlja Vlado Republike Slovenije pozivamo, da jih v najkrajšem možnem roku pošlje v parlamentarno obravnavo.

V novi zasnovi akcije bomo v društvu Planet Zemlja ob vsaki objavi statistične analize razglasili ter pohvalili tiste najboljše, a tudi jasno povedali, kdo za zmanjševanje obremenjevanja okolja naredi premalo.

Dobitniki Zelenega znaka akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo 2009 so:

BMW – ZA ZMANJŠANJE EMISIJ VSEH MODELOV VOZIL V 2009
BMW, Saab in Land Rover so blagovne znamke, ki jim je uspelo zmanjšati emisije vseh modelov vozil v Sloveniji. Na žalost so prodajni rezultati blagovne znamke Saab na slovenskem tržišču v tem trenutku tako skromni, da je bilo registriranih le nekaj nad 30 vozil obeh prodajanih modelov in zgolj simbolično vplivajo na stanje emisij na slovenskih cestah. Vozila Land Rover pa so zaradi specifike modelov kljub zmanjšanju še vedno med tistimi z višjimi emisijami, saj vsi modeli presegajo 200 g/km.

Zato je prvi dobitnik Zelenega znaka akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo 2009 blagovna znaka BMW. Med vozili BMW smo lahko statistično obdelali osem modelov – upoštevajoč tudi sestrsko blagovno znamko Mini. Modeli serije 6 in Z4 niso zadostili statističnim kriterijem. Ker gre za t.i. »premium« blagovno znamko, je mogoče opaziti precejšen delež rabljenih vozil med vsemi prvič registriranimi vozili v Sloveniji. Hkrati pa je BMW v zadnjih letih intenzivno prenavljal motorne različice, ki so na voljo na trgu in z večanjem deleža modernejših motorjev, se zmanjšujejo tudi emisije njihovih vozil. Politika podjetja vgrajevati motorje z manjšimi emisijami v čim večje število modelov se je izkazala kot pravilna. V nasprotju z nekaterimi konkurenti, ki sicer ponujajo motorje z manjšimi emisijami, pa takih modelnih različic prodajo le za vzorec, so pri BMW uspeli storiti sistemski korak k zmanjšanju emisij. Društvo Planet Zemlja čestita družbi BMW Group Slovenija, ki v Sloveniji zastopa blagovno znamko BMW.

TOYOTA ZA MODELA IQ IN PRIUS
Toyota IQ je po emisijah prvi pravi konkurent vozilom Smart, saj so njegove emisije zgolj 99 g/km. Gre za majhen urbani avtomobil v pravem pomenu besede. V prvih treh mesecih jih je bilo v Sloveniji registriranih 12 in v društvu Planet Zemlja želimo spodbuditi Toyoto in potencialne kupce, da mu v prihodnjih mesecih namenijo še več pozornosti. Modele vozil z emisijam pod 100 g/km ob Toyoti in Smartu ponujajo še nekatere blagovne znake, a v letu 2009 konkurenca ni registrirala niti enega takega vozila. Pohvalo si zaslužijo tudi za prodajo modela Prius, ki je sicer na slovenskem tržišču že nekaj časa in je zdaj že jasno, da ne bo nikoli prodajni hit, je pa pomen tega modela v smislu simbolike zmanjševanja emisij večji, kot njegova prodajna uspešnost. Zaradi naštetih dejstev je Toyota prejemnik drugega Zelenega znaka akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo 2009. Društvo Planet zemlja čestita družbi Toyota Adria, ki v Sloveniji zastopa blagovno znamko Toyota.

FORD ZA MODEL KUGA
Ford je na slovenskem tržišču ponudil model Kuga v drugi polovici leta 2008. Med prvič registriranimi vozili v letu 2009 smo jih zasledili 49. Povprečne emisije modela se sicer v primerjavi z lanskim letom niso znižale, saj gre za novo vozilo, so pa s povprečnimi 169 g/km postavili nov mejnik za t.i. »cestne terence«. Emisije modela Kuga so precej manjše tudi od nekaterih konkurentov manjših dimenzij, da o tistih primerljive velikosti, ali večjih sploh ne govorimo. Ford Kuga je po emisijah primerljiv celo s številnimi limuzinami ali karavanskimi modeli srednjega razreda. Zato je Ford dobitnik tretjega Zelenega znaka in tiste kupce, ki si na vsak način želijo voziti »terenca« vabimo, da med možne izbire uvrstijo tudi Ford Kugo. Društvo Planet Zemlja čestita družbi Summit Motors, ki v Sloveniji zastopa blagovno znamko Ford.

V društvu Planet Zemlja želimo posebej izpostaviti znižanje emisij, ki so jih pri posameznih modelih dosegle naslednje blagovne znamke:

Audi pri modelu A5
Opel pri modelu Agila
Mazda pri modelu 2
Porsche pri modelu 911
Volvo pri modelu C30

Vsi so znižali povprečne emisije modelov za več kot 10 odstotkov. Iskreno upamo, da bodo v taki smeri vztrajali in trende prenesli še na druge modele v svoji ponudbi.

V Društvu Planet Zemlja pa želimo opozoriti tudi na posamezne modele, ki so po obdelavi podatkov zaradi bistvenega povečanja povprečnih emisij pomenili izrazito razočaranje:

Alfa Romeo Brera – povečanje povprečnih emisij za 12%
Audi TT – povečanje emisij za 11%
Jaguar X-Type – povečanje emisij za skoraj 13%
Kia Carens – povečanje emisij za več kot 10%
Lexus GS – povečanje emisij za več kot 19%
Lexus RX – povečanje emisij za več kot 15% in zmanjševanje tržnega deleža RX400h.
Lexus je tudi edina blagovna znamka, pri kateri so se povečale emisije vseh modelov vozil. V društvu Planet Zemlja to dejstvo še posebej obžalujemo.

Kupcem pa tokrat še posebej priporočamo previdnost pri izbiri manjših, predvsem t.i. urbanih vozil. Statistika je namreč zelo jasno pokazala, da manjše dimenzije vozila še ne pomenijo manjše porabe goriva in manjših emisij.

Po visokih povprečnih emisijah in porabi goriva med manjšimi vozili še posebej izstopajo:

Fiat Linea – med prvič registriranimi v letu 2009 so zgolj motorne različice z največjimi emisijami med ponujenimi motorji. Zato previsoko povprečje 159 g/km. Edina tolažba je, da je bilo teh modelov registriranih zelo malo. Upamo, da bodo pri Fiatu v nadaljevanju leta izboljšali ponudbo manj potratnih motorjev.

Ford Fusion – Povprečne emisije 157 g/km so za tako vozilo občutno previsoke, saj so višje od modelov Focus in C-max istega proizvajalca. Pri modelu gre očitno za starejše motorne različice in upamo, da bo Ford čimprej prenovil ponudbo.

Nissan Micra – Povprečne emisije 143 g/km so za ta razred previsoke. Dodatno skrbi dejstvo, da so se v prvem tromesečju 2009 celo nekoliko povečale.

Seat Ibiza – Nagrajen model v akciji Planetu zemlja prijazno vozilo za motorno različico z emisijami 99 g/km. Med prvič registriranimi v letu 2009 ni bilo niti ene. Povprečne emisije tega modela pa so previsokih 146 g/km.

Suzuki Swift – Pri Suzukiju so sicer uspeli nekoliko znižati povprečne emisije Swifta, a je 148 g/km v tem razredu še vedno občutno preveč.

Škoda Fabia – Povprečne emisije 148 g/km so višje kot pri modelu Škoda Octavia. Kupcem svetujemo previdnost pri izbiri motornih različic, Škodi pa razmislek o prodajni politiki.

Volkswagen Fox – Med vozili VW Fox so, razen enega, vsi ostali prvič registrirani milo rečeno potratni. Model lahko uvrstimo med majhna in urbana zgolj zaradi dimenzij. Po povprečnih emisijah, ki so izjemno visokih 158 g/km, presega povprečja Pola, Golfa, Golf Plusa, Jette, New Beetla in skoraj dosega Passata istega proizvajalca. Tako uveljavljeni blagovni znamki emisije modela Fox gotovo niso v čast. Kupcem svetujemo previdnost, saj se te emisije zaradi večje porabe goriva hitro poznajo tudi v denarnici, Volkswagnu pa resen razmislek o drugačni ponudbi motorjev.

Modelov vozil, ki smo jih izpostavili kot razočaranje, je bilo v statistiki prvega tromesečja prvič registriranih 832 in imajo precejšen vpliv na stanje emisij vozil na slovenskih cestah. Še bolj pa nas lahko skrbi dejstvo, da verjetno pri kupcih ustvarjajo iluzijo, da so z nakupom manjšega vozila dobili vozilo, ki manj onesnažuje okolje in porabi manj goriva.

V okviru akcije društva Planet Zemlja z naslovom Zgledi vlečejo, ki bo tekla do septembra 2008, se za podpis izjave z zavezo, da bodo pri vseh prihodnjih nakupih izdelkov upoštevali tudi njihovo obremenjevanje okolja in se med primerljivimi odločili za tistega, ki okolje manj obremenjuje, odloča vse več slovenskih javnih oseb in mnenjskih vodij.

Vodja Predstavništva Evropske Komisije v Sloveniji gospa Mihela Zupančič

Društvo Planet Zemlja je ponosno, da so se danes podpisnikom izjave pridružili tudi gospa Mihela Zupančič, vodja predstavništva Evropske Komisije v Sloveniji, gospod Milan Kučan bivši Predsednik Republike ter gospod Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana.

Gospod Milan Kučan, bivši Predsednik Republike Slovenije

Konec oktobra sta izjavo podpisala tudi novoizvoljeni Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in takratni predsedniški kandidat ter Evropski poslanec gospod Lojze Peterle. Razen politikov je društvo Planet Zemlja k podpisu povabilo tudi druge mnenjske vodje v Sloveniji. Tako so do danes zbrali okoli petdeset podpisnikov. Med njimi so tudi slovenska Miss Universe Tjaša Kokalj, športna šampionka Petra Majdič, glasbenica Jadranka Juras, predsednik uprave Dela Revij Andrej Lesjak, župan Vodic Brane Podboršek, odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular, šefinja protokola RS Ksenija Benedetti, dr. Darko Štrajn, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ter mag. Nataša Goršek Mencin, direktorica pisarne EP v Sloveniji.

Gospod Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

Društvo Planet Zemlja bo v naslednjih dneh na spletni strani objavilo besedilo izjave skupaj z vsemi imeni podpisnikov ter k podpisu povabilo vse zainteresirane posameznike, ki jo bodo obiskali.