Planet Zemlja

Drugo polovico akcije Gremo v hribe se pričenja pri Mozirski koči na Golteh, v soboto, 16. junija. V sklopu Zlatorogove transverzale ponosa se bodo pohodniki na Golte povzpeli prvič, saj je tudi Mozirska koča ena od novih lokacij.

Koča je bila v lanskem letu celostno obnovljena, oskrbnik Filip pa že nestrpno pričakuje, da v goste dobi Zlatorogovo ekipo in pohodnike. Vremenska napoved je lepa in organizatorji upajo, da bo temu res tako. Končno naj bi tudi k nam prišlo poletje in zato bo sobota kot nalašč za pohod v naravi.

Pivovarna Laško želi z akcijo Gremo v hribe svojo najbolj prepoznavno znamko - Zlatoroga - povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami ter združiti aktivno preživljanje prostega časa v naravi z dobro družbo in zabavo.

Prav tako se nadaljuje dobrodelna nota akcije, s katero Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se na dan dogodka vpiše v planinsko knjigo, nameni 1 evro za nadaljnje uspešno delovanje lokalnega planinskega društva.

Poleg Mozirske koče na Golteh se bodo Zlatorogovi dogodki v juniju odvili še na dveh lokacijah - Valvasorjevem domu pod Stolom ter Planinskem domu na Kumu. V juliju sledi poletni premor, nato pa se dogodki nadaljujejo od sredine avgusta dalje. Najprej pri koči pri Jelenovem studencu nad Kočevjem, Vojkovi koči na Nanosu ter na koncu še na Šmohorju, kjer bo, tako kot lani, zaključni dogodek Zlatorogove transverzale ponosa za leto 2012.

Vabljeni, da se sprehodite do Mozirske koče na Golteh jutri, 16. junija!

Prof. dr. Peter Novak, dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme, direktor Energotecha, je na tretji Eko konferenci v organizaciji društva Planet Zemlja, ki je potekala v Ljubljani od 19. do 20. aprila 2012, kot predsedujoči drugemu panelu Energetika, včeraj, danes jutri v uvodnem nagovoru poudaril pomembnost osredotočenja na kakovost energije, merilo katere je eksergija (dela zmožnost energije).

V Sloveniji imamo trenutno sedem nosilcev energetskega sistema: premog, les (biomaso), plin, nafto, bencin, elektriko. Ceno vsem določa trg, kar posledično pomeni, da sistem do okolja ni ravno prijazen, kot meni prof. dr. Novak, potrebujemo nov, okolju prijaznejši, trajnejši in sonaraven sistem. Infrastruktura predlaganega sistema temelji na elektriki, plinu in tekočem gorivu, pri tem, da vsebuje le tri nosilce: elektriko, naravni zemeljski plin metan in metanol (utekočinjen metan).S temi tremi nosilci in spremembami tehnologij za pretvarjanje lahko pokrijemo vse potrebe človeštva po energiji, pri tem pa gre, ob ohranitvi sedanje infrastrukture, za okolju prijazen sistem. V predlaganem sistemu g. Novak predvideva popolno nadomestitev sedanje primarne energije z elektriko iz obnovljivih virov (30 % iz hidroelektrarn, 30 % iz veternih, 30 % iz fotovoltaike in 10 % iz biomase) za kar bi bilo potrebno zgraditi 54 tisoč giga vatov elektrarn za ceno 90 tisoč milijard evrov. To pomeni, da bi bilo potrebno letno nameniti 2 % svetovnega GDP-ja po posameznih državah, v kolikor želimo zastavljen cilj doseči do leta 2075. Podobna je situacija v Sloveniji, potrebujemo vizijo, da iz starega sistema preidemo v novega, kar je lahko izvedljivo v 30, 35 letih.

Decembra smo na naših straneh poročali o zelenem obhodu Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Takrat so nam zeleno naravnanost parlamenta predstavili člani EMAS (The EU ECO-Management and Audit Scheme), sheme za okoljevarstveno vodenje podjetij in organizacij. V organizaciji omenjene službe bo junija na treh lokacijah potekal Zeleni teden (Green week) in sicer, 13. junija v Strasbourgu, 19. junija v Bruslju in 21. junija v Luksemburgu.

Tema letošnjega Zelenega tedna so tokovi odpadkov, s čimer želijo informirati o upravljanju s smetmi v Evropskem parlamentu, predstaviti dobre prakse in možnosti izboljšav sistema. Pri tem je tok odpadkov definiran kot pretok potrošnega materiala od generacije do končnega odložišča.

Leta 2009 je bil z namenom predlagati poti izboljšanja zbiranja, uskladitve sistemov med tremi delovnimi prostori in odstranjevanje smeti ustanovljen Komite za odpadke (waste commite). Ta se je izkazal za izredno učinkovitega v povečanju količine odpadkov primernih za ponovno uporabo, reciklažo ali poslanih za rekuperacijo energije. Evropski parlament vedno več reciklira, v letu 2011 pa so pridelali precej manj odpadkov kot v prejšnjih dveh letih. Uspešnost implementacije sheme EMAS je dobro razvidna iz naslednjih izboljšav na področju okoljevarstva med letoma 2006 in 2010:

- prihranili so 1, 5 milijonov prevoženih kilometrov za poslovna potovanja uslužbencev Evropskega parlamenta med Luksemburgom, Brusljem in Strasbourgom in prevoze v službenih vozilih zmanjšali za 450.000 kilometrov;
- poraba energije v 9 objektih Evropskega parlamenta se je zmanjšala za 5.000.000 kW;
- ogljikov odtis posameznega uslužbenca se je zmanjšal za 14 % z uporabo zelene IT tehnologije, bolj učinkovitih hladilnih naprav in sončnih korektorjev;
- 100 % delež energije porabljene v stavbah Evropskega parlamenta prihaja iz obnovljivih virov;
- delež odpadkov primernih za reciklažo se je povečal iz 47 % na 57 %;
- za 20 % so zmanjšali porabo papirja na uslužbenca (67 ton) s promocijo bolj previdne rabe papirja;
- les za pohištvo prihaja iz trajnostnega gozda, zagotovljenega s FSC oznako;
- uporabljajo 100 % recikliran, post-potrošniški in nekloriran papir;
- vzpodbujajo pogodbenike k instalaciji samostojnih okoljskih vodstvenih sistemov;
- nizke vrednosti emisij so določene z novimi službenimi vozili;
- pri čiščenju pisarn in restavracij v sklopu stavb Evropskega parlamenta uporabljajo ekološke produkte;

K uspešnemu upravljanju z odpadki sodi tudi sistem sledenja odpadkom od stavb do končne destinacije, posebno pozornost pa namenjajo nevarnim odpadkom, ki so v letu 2011 predstavljali 1,5 % vseh odpadkov. Skupno 62 % (1,731 ton) od vseh pridelanih odpadkov je bilo tega leta poslano v različne posebne centre za reciklažo. Težijo pa tudi k zmanjšanju količine odpadkov, ki končajo na odlagališču, kamor sedaj pripeljejo 51 ton odpadkov.

Ljubljana 12.6.2012, sprehodimo se skozi mestni center in zagledamo številne ločevalne kontejnerje, vse lepo in prav, vendar, ko pa zagledamo kaj se v njih nahaja, se pa opravičeno primemo za glavo.

Kot je vidno na sliki, v konejnerju za steklo je več embalaže in papirja kot pa dejanskega stekla.

Grem dalje, vidim enak primer prejšnemu, ampak, da tu se ozrem v kontejner za papir, ki pa je skoraj popolnoma prazen. V Ljubljani so kontejnerji za embalažo bolj polni s papirjem kot pa z embalažo, zares žalostno.

Ljudje se moramo resno naučiti ločevati odpadke, vsaj spoznati kaj je embalaža in kaj je papir, ker potem vse to sploh nima smisla ločevati.

Spet smo na istem kot smo bli pred ločevalnim postopkom, vse je spet v istem košu.
Vendar je potrebno priznati, da ločevalnih kontejnerjev je precej v centru, kar je lepo slišati,

ampak, če smo res tako neinteligentni ali pa se le želimo pošaliti na neslan način, potem pa nam ti kontejnerji res nič ne koristijo.

Foto in reportaža: Andraž Mohar

V petek, 8.6.2012 so na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje gosti predstavnike Generalnega direktorata za okolje Evropske komisije. Gre za enega od rednih delovnih obiskov predstavnikov EK v državah članicah, katerega namen je, da se omogoči neposredna izmenjava mnenj in stališč med pristojnimi službami oz. osebami Komisije in slovenskimi eksperti posameznih vsebin s področja okolja.

Predstavniki EK so predstavili Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Boljše zagotavljanje koristi okoljskih ukrepov EU: krepitev zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo. Potem pa so nadaljevali pogovor o odprtih postopkih predvsem v zvezi z varstvom in ohranjanjem narave, presojah vplivov na okolje, okoljevarstvenih dovoljenjih za industrijske naprave in odlagališča odpadkov. Razpravljali so tudi o sodelovanju javnosti pri posameznih upravnih postopkih. Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje so komisiji predstavili stanje in trende glede onesnaženja s PM10 ter načrte za sprejem ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

V soboto je potekal sedaj že šesti pohod v sklopu akcija Gremo v hribe. Kot so pohodniki do sedaj že vajeni, vremenski pogoji niso bili naklonjeni. Oljube, da bo vsaj dopoldne še zdržalo brez dežja, so pohodniki ovrgli že navsezgodaj, saj jih je že ob prihodu na Sviščake pošteno zmočilo. Navkljub temu, se je v vpisno knjigo Zlatorogove transverzale ponosa vpisalo 371 pohodnikov.

Že ob prihodu k domu na Sviščakih, so pohodnike kljub dežnim kapljam, z nasmehom sprejeli oskrbnica Jadranka z možem Milanom in ekipa ter predsednica Planinskega društva Snežnik Ilirska Bistrica, Darinka. Prizorišče je bilo pripravljeno, pogledi usmerjeni v nebo in misli polne upanja na lepše vremenske pogoje. A vse vedno ne gre po željah. Kljub temu so pohodniki prihajali, ogrnjeni v »pelerine«, z dežniki v rokah in dobre volje. »Nismo iz cukra in malce dežja nas ne moti«, je poln optimizma dejal eden od pohodnikov.

Dom na Sviščakih, kjer je bilo osrednje dogajanje, leži na robu gozdne jase in je izhodišče poti za Snežnik. Jasa je nudila odličen poligon za igre in Zlatorogova ekipa je vse zbrane ogrela z vrsto iger. Podelile so se vse nagrade, malce se je zaplesalo, večina pohodnikov je bila na koncu premočena, a domov so vsi odhajali dobre volje. Najbolj pogumni so se odpravili na Snežnik in nazaj prihajali navdušeni, saj se je kljub oblakom videlo morje.

Pivovarna Laško, ki za vsak podpis donira 1 evro, bo tokratni znesek - 371 evrov - oplemenitila še z 629 evri, celoten znesek (1000 evrov), pa prejme PD Snežnik Ilirska Bistrica.