Planet Zemlja

Odgovornost do okolja se počasi širi tudi na gradbeni sektor. Vedno več novogradenj kot tudi prenov teži k nazivu ekozgradb. Trenutno najpopularnejši koncepti ekozgradb temeljijo predvsem na energetski varčnosti, med te sodijo npr. nizkoenergijska hiša, pasivna hiša, nič energijska hiša, plus energijska hiša.

V splošnem naj bi »zelene zgradbe« svojo drugačnost dolgovale večji učinkovitosti izrabi virov energije, vode in materialov, poleg tega je potrebno vpliv na človeško zdravje in okolico kar se da zmanjšati. Okoljska zavest mora torej prežemati vse stopnje gradnje, oziroma skozi celoten življenjski cikel objekta od postavitve, izbire dizajna in konstrukcije, obratovanja, vzdrževanja pa vse do odstranitve. Zaradi vključevanja koncepta trajnostnega razvoja v zasnovo zgradb lahko pričakujemo zmanjšanje obratovalnih stroškov ob dvigu produktivnosti in zmanjšani porabi energije in vode, izboljšanje zdravja ljudi, ki živijo ali delujejo v takšni zgradbi - zaradi boljše kvalitete zraka ter zmanjšan škodljiv vpliv na okolje.

Na Ekostrani navajajo nekaj dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji:
• krajinske značilnosti in s tem ustrezna izbira dizajna (estetski vidik)
• umeščenost v mikrolokacijo in temu primerna konstrukcija
• klimatske razmere v katerih bo objekt postavljen in s tem možnosti izbire pasivnih oblik izkoriščanja energetskih virov
• možnosti izrabe OVE
• možnost izrabe vodnih virov
• dostopnost ekoloških materialov

Podobno popularen kot nizkoenergijske hiše postaja koncept bio ali naravne gradnje, ki skuša znova vzpostaviti sožitje med človekom in naravo. Takšna gradnja se ne omejuje le na reciklirane materiale, temveč skuša, poleg manjše porabe energije, tudi med samo gradnjo minimalno posegati v okolje (odpadki, hrup, prah, dim itd.). Pomembno pri bio gradnji je tudi uporaba lokalnih materialov, torej teh, ki so na voljo v specifičnem okolju. Izogibati se je potrebno betonu, globokim izkopom in vnosu materialov, ki niso avtohtoni del določenega okolja. Materiale tudi čim manj obdelujemo in za potrebo gradnje uporabljamo energijo iz obnovljivih virov.

Posebno obliko bivanja predstavljajo eko vasi, začetki katerih segajo v 60. leta. Gre pa za naselitev in oblikovanje skupnosti, ki je ustvarjena po meri človeka, popolnoma funkcionalna in integrirana v širše okolje, in s katero je človek trajno neškodljivo vključen v naravno okolje. O slovenski skupnosti si lahko več preberete na tej povezavi.

Zainteresirane posameznike pa od ekoloških prenov (in gradenj) ponavadi odvrne cena, še posebej če se gradnje ne lotijo sami. Razveseljiva novica je, da kot del Ministrstva za okolje in prostor deluje Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad. Ta spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Naložbe morajo biti skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije.

Še posebej bi bilo dobro, da bi implementacija ekološke gradnje in prenove postala sestavni del načrtovanja turističnih objektov, s tem namenom so na Direktoratu za turizem leta 2006 izdali Priročnik za ekološko ureditev hotelov, ki postavlja smernice za ekološki management turističnih namestitvenih obratov. Dostopen je na tej povezavi.
Vir:
Ekostran.si
Siol.net
EKO SKLAD, j.s

Društvo Planet Zemlja vas ob svetovnem dnevu turizma 27. 9. 2012 in letu trajnostne energije vabi na mednarodno konferenco: »Ekoturizem in trajnostna energija«, ki bo v prostorih Zelene dvorane Ventovarne na Masarykovi 17 v Ljubljani, s pričetkom ob 9. uri.

Turizem, kot ena najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti, postaja vedno večji onesnaževalec okolja v globalnem smislu. Sama potovanja, namestitve in infrastruktura povečujejo pritiske na okolje, zaradi porasta nizko cenovnih letalskih ponudnikov in spremembe življenjskega sloga, pa potuje vedno več ljudi. Ob svetovnem dnevu turizma je zato smiselno na novo premisliti razvoj turizma, na način, da bo ta čim bolj odgovoren do posegov v naravo in lokalno okolje, v katerem se izvaja.

Na konferenci bodo svoje izkušnje in znanje poleg strokovnjakov s področja ekologije, turizma in okoljskih označevanj v turizmu, podelili tudi ponudniki in uporabniki ekoloških turističnih storitev. V zadnjem panelu, ki bo izjemoma v angleščini, pa nam bodo nekateri tuji gostje predstavili usmeritve na področju zelenega turizma v njihovih državah. Za dodatek konferenci bo organiziran Eko bazar, na katerem se bodo s promocijskim materialom predstavili zainteresirani ponudniki turističnih storitev.
Več informacij sledi kmalu, zaenkrat pa lahko razkrijemo nekaj sogovornikov:

Dr. Svjetlan Berković, veleposlanik Hrvaške;
ProSergi Farré Salvá, namestnik španske veleposlanice v RS;f. dr. Lučka Kajfež Bogataj, nobelova nagrajenka, predstojnica oddelka agrometeorologijo na Biotehnični fakulteti
Nina Pečoler, vodja projektov pri Mednarodnem Inštitutu za turizem;
Ana Matoz Ravnik, strokovnjakinja za okoljske oznake na ARSO;
Taja Ferjančič, vodja projektov pri Alpski konvenciji, podružnica v Bolzanu;
Marko Pretner, naravovarstveni svetnik, Informacijsko središče Dom Trenta - Informacijsko izobraževalna služba Triglavskega narodnega parka, tajnik Turističnega društva Soča Trenta
Župan Idrije Bojan Sever, destinacija EDEN, Alpsko mesto 2011;
Turistična kmetija Urška, dobitnica okoljskega znaka EU marjetica;
Mag. Mojca Kleva, evroposlanka in sonaravna popotnica;

in mnogi drugi zanimivi sogovorniki.

Vabljeni!

Stalni sekretariat Alpske konvencije v sodelovanju z Dynafit že tretje leto organizira fotografski natečaj za najboljše posnetke Alp. Fotografije je potrebno poslati do 30. septembra 2012 (23:59). Najboljših 14 fotografij bo objavljenih v koledarju Alpske konvencije za leto 2013. Nagrajene avtorje, poleg koledarja, čakajo tudi uporabne pohodniške nagrade.

Vsak posameznik lahko sodeluje z največ petimi fotografijami, obvezen pa je format »pokrajine« z najmanj 5 megapixeli.

Izbira motiva je prepuščena fotografu, saj želijo da je skozi fotografijo izražena osebnostna percepcija Alp kot naravnega okolja, življenjskega prostora skoraj 14 milijonov ljudi ali kulturnega območja neizmerljive raznolikosti. Pri tem predlagajo 12 ključnih tem: popularizacija kulture, prostorsko načrtovanje, zaščita pred onesnaževanjem zraka, varstvo tal, upravljanje z vodo, varstvo narave in podeželja, visokogorsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem in rekreacija, promet, energija, ravnanje z odpadki.

Prijava in več informacij na tej povezavi.

Evropska modna industrija zaradi tržnih zahtev po vedno cenejših artiklih in željo po zmanjšanju stroškov pridelave, vedno več svojih obratov seli izven Evrope (med popularnejšimi so Turčija, Indija, Bangladeš, Kitajska), zato se med uporabljenimi sredstvi pri pridelavi tekstila lahko znajdejo tudi v Evropi prepovedana, kot je na primer DMF (dimetilformamid), sredstvo proti plesni, kromova sol (iz nje nastane krom VI, ki je strupen in rakotvoren), organske klorove spojine (povzročajo težave z dihanjem), etilen oksid (povzroča glavobole, slabosti, škodi dedni zasnovi).

Poleg končnih potrošnikov izdelkov - kupci, strupi najbolj prizadenejo delavce, njihovo okolje, ter vse ostale, ki so vključeni v predelavo, transport ali prodajo izdelkov. Posebno pozornost velja nameniti kavbojkam s postaranim videzom, zaradi obdelave s strupenim kremenčevim peskom in tekstilu črne barve, za katero morajo uporabiti veliko strupenih kemikalij in je dejansko ni mogoče pridobiti na ekološki način. Poleg zdravja vseh vpletenih v tekstilni industriji pa problem predstavljajo tudi odpadki. Predvsem ti, ki nastanejo pri barvanju bombaža in jih, na primer v Indiji, napolnijo v vreče in brez zaščitne opreme odlagajo na kup. Na ta način so v dvajsetih letih popolnoma zastrupili vodo in zemljo. Kljub modnosti konceptov varovanja narave in trajnostnega razvoja, na uradnem seznamu ostaja 200 kemikalij, ki jih izjemoma lahko uporabijo, vendar ne prepogosto, kar omogoča podjetjem v modni, da se tržijo kot ekološke, četudi njihova ekološka zavest ostaja na deklarativni ravni.
O problematiki so na spletu lahko ogledate zanimiv dokumentarec Schick aber schädlich.

Vir: Svet-je-lep.com

Organizatorji največje zabavno turistične prireditve v Sloveniji, 48. Piva in cvetja, so poleg izvrstnega glasbenega programa, z majhnimi prispevki poskrbeli tudi za ohranjanje kvalitete bivanja. V press centru, stičišču nastopajočih, medijev in izvajalcev, so namreč z zbiranjem zamaškov opozarjali na skrb za okolje.

Člani društva planet Zemlja takšne akcije pozdravljamo in upamo, da bo v prihodnje pri nas čim več takšnih organizatorjev, ki bodo v vsebino svojih prireditev vpletali tudi širjenje ekološke zavesti in delovanja.

Zadnji Zlatorogov dogodek pred poletnim odmorom se je odvil na Kumu. Na zasavskem Triglavu, kot mu pravijo nekateri, se je v pravem poletnem vremenu zbralo 353 pohodnikov. Igre izpeljane, nagrade podeljene, pohodniki zadovoljni in namen dogodka dosežen.

Tokratni gostitelji na Kumu so bili Planinsko društvo Kum Trbovlje, ki mu predseduje gospa Marjeta Bricl ter oskrbnica doma, Marjana z možem Srečkom in ekipo. Prijazni gostitelji so poskrbeli, da so se želodčki napolnili in da nihče ni ostal ne lačen, ne žejen. Ob koncu dneva so množičen obisk izvedli še prostovoljci iz bližnjega gasilskega društva. Le ti so poskrbeli, da se je druženje v hribih zaključilo z glasbo in plesom, pa seveda tudi z novimi poznanstvi in prijateljstvi, ki se spletajo med pohodniki Zlatorogove transverzale ponosa. V častno Zlatorogovo vpisno knjigo se je vpisalo 353 pohodnikov. Pivovarna Laško, ki za vsak podpis donira 1 evro lokalnemu planinskemu društvu, bo tokratnemu znesku 353 dodala še 647 evrov, celoten znesek pa prejme PD Kum Trbovlje.

Dogodek pri planinskem domu na Kumu je bil deveti dogodek letošnje Zlatorogove transverzale ponosa in tudi zadnji pred poletnim odmorom. V juliju in prvi polovici avgusta sledi namreč odmor, akcija Gremo v hribe pa se zopet nadaljuje v soboto, 18. avgusta, ko se bomo podali proti koči pri Jelenovem studencu nad Kočevjem.