Planet Zemlja

Društvo Planet Zemlja vas ob svetovnem dnevu turizma 27. 9. 2012 in letu trajnostne energije vabi na mednarodno konferenco: »Ekoturizem in trajnostna energija«, ki bo v prostorih Zelene dvorane Ventovarne na Masarykovi 17 v Ljubljani, s pričetkom ob 9. uri.

Turizem, kot ena najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti, postaja vedno večji onesnaževalec okolja v globalnem smislu. Sama potovanja, namestitve in infrastruktura povečujejo pritiske na okolje, zaradi porasta nizko cenovnih letalskih ponudnikov in spremembe življenjskega sloga, pa potuje vedno več ljudi. Ob svetovnem dnevu turizma je zato smiselno na novo premisliti razvoj turizma, na način, da bo ta čim bolj odgovoren do posegov v naravo in lokalno okolje, v katerem se izvaja.

Na konferenci bodo svoje izkušnje in znanje poleg strokovnjakov s področja ekologije, turizma in okoljskih označevanj v turizmu, podelili tudi ponudniki in uporabniki ekoloških turističnih storitev. V zadnjem panelu, ki bo izjemoma v angleščini, pa nam bodo nekateri tuji gostje predstavili usmeritve na področju zelenega turizma v njihovih državah. Za dodatek konferenci bo organiziran Eko bazar, na katerem se bodo s promocijskim materialom predstavili zainteresirani ponudniki turističnih storitev.
Več informacij sledi kmalu, zaenkrat pa lahko razkrijemo nekaj sogovornikov:

Dr. Svjetlan Berković, veleposlanik Hrvaške;
ProSergi Farré Salvá, namestnik španske veleposlanice v RS;f. dr. Lučka Kajfež Bogataj, nobelova nagrajenka, predstojnica oddelka agrometeorologijo na Biotehnični fakulteti
Nina Pečoler, vodja projektov pri Mednarodnem Inštitutu za turizem;
Ana Matoz Ravnik, strokovnjakinja za okoljske oznake na ARSO;
Taja Ferjančič, vodja projektov pri Alpski konvenciji, podružnica v Bolzanu;
Marko Pretner, naravovarstveni svetnik, Informacijsko središče Dom Trenta - Informacijsko izobraževalna služba Triglavskega narodnega parka, tajnik Turističnega društva Soča Trenta
Župan Idrije Bojan Sever, destinacija EDEN, Alpsko mesto 2011;
Turistična kmetija Urška, dobitnica okoljskega znaka EU marjetica;
Mag. Mojca Kleva, evroposlanka in sonaravna popotnica;

in mnogi drugi zanimivi sogovorniki.

Vabljeni!

V petek nas je na letošnji Eko konferenci nagovorila tudi Nada Pavšer, ki kot ambasadorka promovira projekt EU za inovativno in raziskovalno delo na področju energije U4 ENERGY, posebej pa je poudarila, da je vgraditev znanja v pridobivanje novih navad in ustvarjalnih poti za ravnanje z energijo, iskanje novih načinov uporabe alternativnih virov energije pri mladih zelo pomembno. »Prav v okviru projekta U4 Energy, ki je vseevropski projekt in trenutno poteka v 27 državah, tudi v slovenskih šolah, je skupni cilj mlade navaditi na ustvarjalno in inovativno delo v okviru varčevanja z energijo.«

Izpostavila je tudi zanimivo dejstvo raziskav strokovnjakov in povzela: »Tisoč šol, kolikor jih je v Sloveniji, bi lahko zgolj z mehkimi ukrepi privarčevali 8,5 milijonov evrov letno in vse to le z bolj umnim in skrbnim ravnanjem s toplotno energijo, z manjšimi investicijami in izolacijo. Obenem so izračunali, da bi istočasno zmanjšali tudi do 45.000 ton ogljikovega dioksida. Takšne številke mlade ne le vzgajajo, ampak so tudi dejanski prispevek k trajnostnemu izobraževanju in trajnostnemu ravnanju.«

Evropska komisija pripravlja načrt prehoda v nizkoogljično družbo do 2050, o čemer je na letošnji Eko konferenci v posebni izjavi na kratko spregovorila tudi evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard, obenem pa poudarila: »Globoko sem prepričana, da pametne podnebne politike niso samo boj proti podnebnim spremembam, ampak lahko zaradi inovacij prinese večkratne koristi tudi našim gospodarstvom, nove poslovne priložnosti in kvalificirana delovna mesta.«

Komisarka je v zaključku še poudarila, da je treba izboljšati energetsko učinkovitost ter odločno pozvala k sodelovanju vlado, gospodarstvenike in potrošnike.

Včeraj se je s panelom »Komuniciranje ali informacijsko onesnaževanje« uspešno zaključila Eko konferenca, ki jo je gostilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Včerajšnje dopoldne pa je bilo zlasti v znamenju mladih. Tako se je že šesto leto zapored uspešno zaključila akcija Zemljo so nam posodili otroci, kjer je glavno nagrado odnesla Petra Matos in Ekologi brez meja. S slovesno podelitvijo priznanj, pa se je zaključil tudi prvi natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, v katerem je sodelovalo prek 50 šol in vrtcev.

Mladi so na podelitvi poslušali pohvale iz ust direktorja vladne službe za podnebne spremembe Jerneja Stritiha, ki je še posebej izpostavil pomen dela z mladimi. Spodbudne besede pa sta udeležencem natečaja namenila tudi Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije in vsestransko nadarjena Zala, ki še vedno brusi šolske klopi in dobro ve, da je otroška preprostost najboljši dar narave.

V nadaljevanju vam pošiljamo tudi nekaj misli govorcev zaključnega panela druge Eko konference.
Kot je ugotovila meteorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), mag. Tanja Cegnar, si mednarodne organizacije premalo prizadevajo za boljše komuniciranje z javnostmi. Informacije namreč večkrat niso interpretirane tako, da bi jih javnost razumela.
Za prof. dr. Žigo Turka s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pa je komuniciranje temelj sodelovanja in brez njega ne gre nikjer v družbi. Po njegovih besedah,je sedaj informacij v izobilju, pred leti pa je bilo medijev malo. Prihaja torej do boja za pozornost, ki ima različne prijeme za različna občinstva. Meni tudi, da ne gre za informacijsko onesnaževanje, temveč le za pestrejšo ponudbo.
Glasbenik Bojan Cvetrežnik je menil, da je množica informacij dobra stvar, toda kot učitelj, jih je prisiljen skrivati, saj sicer ne bi mogel preživeti v tem svetu. Kot nekakšen paradoks je označil tudi težnje, da moramo paziti na okolje, kar ne gre skupaj z obstoječo družbeno ureditvijo, ko vsi potrebujemo delovna mesta, ko potrebujemo potrošnjo, ki povzroča onesnaževanje okolja.
Svoj pogled je strnil tudi urednik Večera Matija Stepišnik, ki meni, da so informacije nekaj, brez česar novinarji ne morejo preživeti. Tehnološka revolucija in demokracija pa sta povzročili, da živimo v času informacijskega kaosa in informacijskih vojn.
Režiser Boštjan Vrhovec se je glede na lastne izkušnje dotaknil vloge televizije, ki po njegovih besedah ostaja v zavesti gledalcev kot najbolj neposreden medij.
Oblikovalka čevljev Alya Virjent je menila, da so tudi modni trendi neke vrste onesnaževanje, saj veliko oblačil vsako leto zavržemo in postanejo odvečni odpadek, medtem ko je Polona Kotnjek iz društva za raziskovanje morskih sesalcev Morigenos, poudarila, da je za njih kot okoljevarstveno organizacijo, ki lahko vpliva na javnost, pomembno posredovati verodostojne informacije, saj le s tem lahko dvigajo zavest v družbi.

Druga Eko konferenca, ki jo je društvo Planet Zemlja pripravilo v sodelovanju z ARSO, se je tako končala. Na Gospodarskem razstavišču so se v minulih dveh dneh zvrstila predavanja in razprave več kot 20 uglednih strokovnjakov, ki se o istih temah niso vedno strinjali. In prav to nas je v društvu izzvalo, da s tovrstnimi načini srečevanj strokovne javnosti, nadaljujemo tudi v prihodnje. Konferenca je namreč letos znova dokazala, da imajo pravzaprav vse stroke veliko opravka z ekologijo.

Več informacij o dogajanju na drugi Eko konferenci bo objavljenih tudi na uradni spletni strani www.eko-konferenca.org. Vrsta zanimivosti pa vas, kot vedno, čaka tudi na Facebooku.

Letošnje Eko konference se bo kot eden izmed govorcev udeležil tudi slovenski režiser Boštjan Vrhovec. Z njim smo se pogovarjali o študiju, medijih, filmu, igri, na vprašanje o vplivu medijev na ljudi pa je dejal:

»Problem medijske izpostavljenosti okoljske tematike, ki se posebej poudarja predvsem ob enkratnih katastrofah svetovnih razsežnosti (Japonska, Mehiški zaliv), je premalo. Zavedati se moramo, da vsak posebej lahko in mora skrbeti za okolje in da dokler ne bomo pred svojim pragom naredili vse za izboljšanje okolja v katerem živimo, tudi globalnih sprememb ne bo. Kajti, ko se bomo zavedali, da s svojimi dejanji ne samo, da poskušamo vplivati na okolje, ampak, ko bomo z zavedanjem tega, kaj se mora spremeniti, spremenili tudi svoj politični odnos do današnje stvarnosti, se pravi, ko bodo Zeleni postali odločujoči dejavnik v naših življenjih, bomo spremenili tisto, kar je najbolj potrebno. Zavedanje!«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Umetnica Tatjana Klanfar se bo s projektom Zelena nit predstavila na Eko konferenci, kjer bo razkazala svoje delo, s katerim iz starih in ponošenih oblačil z manjšim lepotnim popravkom ali dodatkom pričara domišljijo med tkaninami in resničnostjo ter tako izdela popolnoma novo unikatno oblačilo.

Tatjana nam je povedala: »Rada imam drugačnost. Opazila sem, da se ljudje radi oblačijo zelo lepo, pa sem si rekla, da jih lahko tudi sama polepšam. Rada presenetim ljudi, ki jih smatram za svoje prijatelje. Rada imam barve. Z raznoraznimi tkaninami in barvamo izboljšam videz. Veliko delam pa tudi z ostanki, ki jih kombiniram skoraj na vsakem izdelku. Rada imam pa tudi naravo in iz nje se še učim. Skušam pa znanje prenesti na svoje umetnine.«

Ker se cene tekstila nenehno rahlo višajo, naše ravnanje z oblekami pa je naravnost potrošno, smo se v društvu odločili, da pričnemo spodbujati ustvarjalnost ljudi. Tako se vam ne bo več zgodilo, da boste na mestnem avtobusu sedeli nasproti osebe, ki bo nosila popolnoma enako majico kot vi.

Skupaj bomo pripravljali delavnice, kjer se boste lahko sami učili šivati in izdelovati popolnoma nova oblačila iz starih materialov, za tiste malo manj ročno spretne pa bomo izdelovali tudi oblačila po naročilu.