Zelena gradnja

pa030172 Zelena gradnja Odgovornost do okolja se počasi širi tudi na gradbeni sektor. Vedno več novogradenj kot tudi prenov teži k nazivu ekozgradb. Trenutno najpopularnejši koncepti ekozgradb temeljijo predvsem na energetski varčnosti, med te sodijo npr. nizkoenergijska hiša, pasivna hiša, nič energijska hiša, plus energijska hiša.

V splošnem naj bi »zelene zgradbe« svojo drugačnost dolgovale večji učinkovitosti izrabi virov energije, vode in materialov, poleg tega je potrebno vpliv na človeško zdravje in okolico kar se da zmanjšati. Okoljska zavest mora torej prežemati vse stopnje gradnje, oziroma skozi celoten življenjski cikel objekta od postavitve, izbire dizajna in konstrukcije, obratovanja, vzdrževanja pa vse do odstranitve. Zaradi vključevanja koncepta trajnostnega razvoja v zasnovo zgradb lahko pričakujemo zmanjšanje obratovalnih stroškov ob dvigu produktivnosti in zmanjšani porabi energije in vode, izboljšanje zdravja ljudi, ki živijo ali delujejo v takšni zgradbi – zaradi boljše kvalitete zraka ter zmanjšan škodljiv vpliv na okolje.

Na Ekostrani navajajo nekaj dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji:
• krajinske značilnosti in s tem ustrezna izbira dizajna (estetski vidik)
• umeščenost v mikrolokacijo in temu primerna konstrukcija
• klimatske razmere v katerih bo objekt postavljen in s tem možnosti izbire pasivnih oblik izkoriščanja energetskih virov
• možnosti izrabe OVE
• možnost izrabe vodnih virov
• dostopnost ekoloških materialov

Podobno popularen kot nizkoenergijske hiše postaja koncept bio ali naravne gradnje, ki skuša znova vzpostaviti sožitje med človekom in naravo. Takšna gradnja se ne omejuje le na reciklirane materiale, temveč skuša, poleg manjše porabe energije, tudi med samo gradnjo minimalno posegati v okolje (odpadki, hrup, prah, dim itd.). Pomembno pri bio gradnji je tudi uporaba lokalnih materialov, torej teh, ki so na voljo v specifičnem okolju. Izogibati se je potrebno betonu, globokim izkopom in vnosu materialov, ki niso avtohtoni del določenega okolja. Materiale tudi čim manj obdelujemo in za potrebo gradnje uporabljamo energijo iz obnovljivih virov.

Posebno obliko bivanja predstavljajo eko vasi, začetki katerih segajo v 60. leta. Gre pa za naselitev in oblikovanje skupnosti, ki je ustvarjena po meri človeka, popolnoma funkcionalna in integrirana v širše okolje, in s katero je človek trajno neškodljivo vključen v naravno okolje. O slovenski skupnosti si lahko več preberete na tej povezavi.

Zainteresirane posameznike pa od ekoloških prenov (in gradenj) ponavadi odvrne cena, še posebej če se gradnje ne lotijo sami. Razveseljiva novica je, da kot del Ministrstva za okolje in prostor deluje Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad. Ta spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Naložbe morajo biti skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije.

Še posebej bi bilo dobro, da bi implementacija ekološke gradnje in prenove postala sestavni del načrtovanja turističnih objektov, s tem namenom so na Direktoratu za turizem leta 2006 izdali Priročnik za ekološko ureditev hotelov, ki postavlja smernice za ekološki management turističnih namestitvenih obratov. Dostopen je na tej povezavi.
Vir:
Ekostran.si
Siol.net
EKO SKLAD, j.s

Comments are closed.