17 julij |
Premislek o oblačilih |
Evropska modna industrija zaradi tržnih zahtev po vedno cenejših artiklih in željo po zmanjšanju stroškov pridelave, vedno več svojih obratov seli izven Evrope (med popularnejšimi so Turčija, Indija, Bangladeš, Kitajska), zato se med uporabljenimi sredstvi pri pridelavi tekstila lahko znajdejo tudi v Evropi prepovedana, kot je na primer DMF (dimetilformamid), sredstvo proti plesni, kromova sol (iz nje nastane krom VI, ki je strupen in rakotvoren), organske klorove spojine (povzročajo težave z dihanjem), etilen oksid (povzroča glavobole, slabosti, škodi dedni zasnovi).
Poleg končnih potrošnikov izdelkov - kupci, strupi najbolj prizadenejo delavce, njihovo okolje, ter vse ostale, ki so vključeni v predelavo, transport ali prodajo izdelkov. Posebno pozornost velja nameniti kavbojkam s postaranim videzom, zaradi obdelave s strupenim kremenčevim peskom in tekstilu črne barve, za katero morajo uporabiti veliko strupenih kemikalij in je dejansko ni mogoče pridobiti na ekološki način. Poleg zdravja vseh vpletenih v tekstilni industriji pa problem predstavljajo tudi odpadki. Predvsem ti, ki nastanejo pri barvanju bombaža in jih, na primer v Indiji, napolnijo v vreče in brez zaščitne opreme odlagajo na kup. Na ta način so v dvajsetih letih popolnoma zastrupili vodo in zemljo. Kljub modnosti konceptov varovanja narave in trajnostnega razvoja, na uradnem seznamu ostaja 200 kemikalij, ki jih izjemoma lahko uporabijo, vendar ne prepogosto, kar omogoča podjetjem v modni, da se tržijo kot ekološke, četudi njihova ekološka zavest ostaja na deklarativni ravni.
O problematiki so na spletu lahko ogledate zanimiv dokumentarec Schick aber schädlich.
Vir: Svet-je-lep.com