Planet Zemlja

Če ne veste, kam bi se dali prihajajočo soboto, se lahko odzovete na vabilo Ljubljanske kolesarke mreže, ki poziva k čim množičnejši udeležitvi na kolesarski paradi. Parada se bo pričela v soboto, 16. oktobra, ob 11. uri na Bregu ob Ljubljanici. Kolesarji se bodo podali po krožni poti, ki bo potekala mimo poslopja vlade, parlamenta, bodočega Fabianovega mostu ter Rotovža, zaključila pa se bo na začetnem mestu - Bregu ob Ljubljanici.

Organizatorji pozivajo vse kolesarje in kolesarke, da oblasti skupaj z njimi pokažejo, da želijo Ljubljano videti kot kolesarsko mesto. Kot pojasnjujejo, želijo pokazati, da je kolesarjev in kolesark v Ljubljani vedno več, ter da so enotni v tem, da se morajo možnosti za hitro in varno kolesarjenje po glavnem mestu čim prej bistveno izboljšati.

Po njihovem prepričanju ima namreč Ljubljana velik potencial za razvoj mestnega kolesarjenja, ki bi lahko skupaj z javnim prevozom pripomoglo k manj hrupa, boljšemu zraku, manj nesrečam, manj zastojem ter boljšemu podnebju in gospodarski klimi v mestu.

Evropska komisija je izdala letno poročilo, v katerem obravnavajo tudi doseganje ciljev zmanjšanja emisij. Kot je razvidno iz poročila, je Evropska komisija že dosegla zastavljene in podpisane cilje, določene v Kjotskem protokolu, ki bi jih sicer bilo potrebno doseči do leta 2012.

Kot je dejala Connie Hedergaard, evropska komisarka za podnebne ukrepe, rezultati kažejo, da svet lahko računa na Evropsko unijo, saj le-ta izpolni tisto, kar obljubi. V tem konkretnem primeru pa celo nadaljujejo s preseganjem ciljev, h katerim so se zavezali.

V Kjotskem protokolu se je 15 držav članic (tiste, ki so bile v času sklenitve članice EU) zavezalo k zmanjšanju skupnih emisij toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 v povprečju za 8 % v primerjavi z izhodiščnim letom. Za preostale članice ni skupnih emisijskih ciljev, so pa podpisale individualne zaveze v okviru Kjotskega protokola, ki so jih vse razen Malta in Ciper tudi dosegle.

Po omenjenih podatkih ocenjujejo, da bodo z obstoječimi politikami in ukrepi dosegli zmanjšanje emisij v višini 10,4 % pod stopnjo emisij v izhodiščnem letu. Zmanjšanje pa naj bi bilo zaradi ukrepov, ki jih še nameravajo izpeljati, celo višje.

Vir: Evropska komisija

Pri Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) so povabili ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejana Židana, na predstavitev delovanja in načrtov, ki jih imajo. Tako so ministru predstavili delovanje inštituta, ki tudi sicer sodeluje z omenjenim ministrom oziroma ministrstvom, kateremu pripada. Ob tem je direktorica inštituta, prof. dr. Tamara Lah, poudarila, da želijo s svojim delom ustvarjati vrhunsko znanje in tehnologije na področju ved o življenju in njihovem okolju.

V nadaljevanju obiska je minister Židan predstavil ministrstvo ter poudaril, da se je v času njegovega mandata spremenil odnos do tistega dela znanstvenih raziskav, ki jih financira Ministrstvo, in se ta sredstva s prihodnjim letom zvišujejo. Izpostavil je tudi mnenje, da Ministrstvo potrebuje znanstveno stroko, a hkrati jasne smernice ter potrebe s področja prehrane, ki bi določale smer znanstvenih projektov. V tem okviru je minister tudi izpostavil pomen skrbi za kmetijska zemljišča ter na aktivnosti, pomembne za zaščito potrošnikov pred potvorbami.

Ministru so v nadaljevanju predstavili še raziskovalne naloge s področja varovanja rastlin ter področje raziskav v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi. Po koncu je minister izrazil navdušenje nad delovanjem inštituta ter vodstvu zaželel, da bi še naprej skrbeli za zadovoljstvo zaposlenih ter vzgojo vrhunskih kadrov. Dodal je še, da bo tudi Ministrstvo še naprej podpiralo znanstvene aktivnosti, povezane s prehrano.

Danes je evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, nagovoril zbrane na konferenci o biotski raznovrstnosti parlamentarne skupine GLOBE. Izpostavil je, da v letošnjem letu biotske raznovrstnosti ves čas potekajo različne aktivnosti, s katerimi se skuša poudariti pomen skrbi za okolje. Dodal je, da se je na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku tudi sam prepričal, da se biotski raznovrstnosti končno posveča pozornost, ki si jo zasluži.

V svojem nagovoru je Potočnik izpostavil tudi, da je ponosen na to, da je Slovenija v vsej Evropi dežela z največjim deležem ozemlja, vključenega v evropsko omrežje zaščitenih območij Natura 2000. Je pa po drugi strani dejal, da je zaskrbljujoče to, da je nedavna raziskava pokazala, da kar 45 % Slovencev ne ve, kaj je to Natura 2000. Kljub temu pa naj bi Slovenci izkazali interes za poznavanje in zaščito biotske raznovrstnosti.

Komisarja Potočnika je v okviru konference sprejel tudi predsednik Državnega zbora, dr. Pavel Gantar, ki je po zaključku pogovora z njim dejal, da mu je predstavil temeljne okoljske probleme, s katerimi se Slovenija trenutno srečuje, ter izpostavil, da so bolj ali manj enaki kot v prejšnjih letih, kar kaže na to, da trenutni trud še ni dovolj. Komisar je Gantarja seznanil s pričakovanji in stališči EU o biotski raznovrstnosti pred srečanjem v Nagoji. Dodal je, da se bodo v Nagoji osredotočili na tri bistvena vprašanja - na strateški cilj glede biotske raznovrstnosti, na vprašanje virov in na vprašanje glede urejanja prometa z genetskimi viri.

V Modražah je sklad Si.voda, zavod za čiste in zdrave vode, predstavil rastlinsko črpalno napravo zgrajeno v učilnici v naravi, namenjeno izobraževanju. Gre za prvi projekt zavoda, ki ga je le-ta izvedel v sodelovanju s partnerjema Mednarodnim centrom za ekoremediacije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in podjetjem Limnos d.o.o.

Sklad Si.voda je leta 2009 ustanovila družba Si.mobil, za katerega sami pravijo, da naj bi s trajnostnim pristopom in dejanji skrbi poskrbel, da bo čista in zdrava voda na voljo tudi prihodnjim generacijam. Zaradi tega investirajo in podpirajo projekte, ki se lotevajo reševanja problematike kakovosti in varčne rabe vode v Sloveniji. Kot takšen projekt so zaznali tudi izgradnjo čistilne naprave v učilnici v naravi v Modražah, ki predstavlja prvi izobraževalni objekt o čiščenju odpadnih voda.

Rastlinske čistilne naprave predstavljajo učinkovito rešitev za reševanje odpadnih voda v razpršenih in manjših naseljih, so ekonomska in ekološka alternativa tradicionalnim čistilnim napravam in imajo velik okoljevarstveni potencial za Slovenijo, saj posnemajo samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda.

Predstavljena rastlinska čistilna naprava v Modražah je namenjena čiščenju komunalne odpadne vode ter ponovni rabi vode, obenem pa, kot omenjeno, predstavlja izobraževalni objekt za učenje o sonaravnem načinu skrbi za čisto in zdravo vodo.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Jutri bo potekala uvodna delavnica konference o biotski raznovrstnosti parlamentarne skupine GLOBE Slovenija. Delavnice se bo udeležil tudi evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, ki se bo pred dogodkom sestal s predsednikom Državnega zbora RS, dr. Pavlom Gantarjem.

Potočnik bo Gantarju predstavil pričakovanja in stališča Evropske unije o biotski raznovrstnosti, ki jih le-ta ima pred prihajajočim srečanjem držav podpisnic konvencije.

Parlamentarno skupino GLOBE Slovenija sestavljajo poslanke in poslanci Državnega zbora in državne svetnice ter svetniki Državnega sveta. Člani in članice so polnopravni člani skupine za čas trajanja mandata Državnega zbora oziroma Državnega sveta, po poteku mandata ostanejo člani, če so ponovno izvoljeni. Sicer so lahko člani brez pravice glasovanja.