Planet Zemlja

Po uspešni namestitvi pokrova na poškodovano naftno vrtino, ki je prejšnji teden po skoraj treh mesecih zaustavil iztekanje nafte v Mehiški zaliv, se danes zaključuje njegovo testno obdobje. V tem času so strokovnjaki podjetja BP spremljali predvsem pritisk, saj bi ta utegnil povzročiti iztekanje nafte v bližini vrtine. Prvi rezultati so vzpodbudni, v kratkem pa bodo opravili tudi potresne kontrole dna.

Medtem se nadaljuje čiščenje morske gladine in obal, ki jih je nafta dosegla. Doslej so uspeli zbrati za 807.143 sodčkov nafte in opravili 403 nadzorovane požige, ki naj bi odstranili dodatnih 261.904 sodčkov nafte. Kljub temu gre za navečjo okoljsko katastrofo v zgodovini ZDA, saj naj bi od 20. aprila, ko je naftna ploščad nad vrtino eksplodirala in dva dni zatem potonila, v morje izteklo kar 696,5 milijonov litrov nafte.

Multilateralne agencije igrajo pomembno vlogo na področju boja proti podnebnim spremembam je bil zaključek, do katerega so prišli govorci na nedavni okrogli mizi z naslovom Bilateralni in multilateralni mehanizmi boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju. Z manjšimi a učinkovitimi projekti pa k temu prispevajo tudi nevladne ogranizacije in ostali bilateralni akterji.

35 predstavnikov nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij in političnih odločevalcev, ki so se udeležili dogodka, se je strinjalo, da lahko Slovenija kljub precejšnji omejenosti sredstev pomembno prispeva k boju proti podnebnim spremembam. Pri tem pa so izpostavili predvsem učinkovito porabo sredstev.

V teh dneh lahko beremo o projektu »Solbiopolysy«, katerega glavna cilja sta vpeljava inovativne tehnologije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Projekt sofinancira Evropska unija, sodeluje pa šest partnerjev iz štirih evropskih držav, med drugim tudi Slovenija, za katero sodelujejo Čisto mesto Ptuj d.o.o., Univerza v Novi Gorici in ZRS Bistra Ptuj.

Pri projektu želijo priti do rešitve, ki bo omogočala kombinirano uporabo deponijskega plina ter sončne energije za proizvodnjo elektrike. V ta namen bodo tehnologijo Solbiopolysy preizkusili na pilotni napravi, ki jo bodo postavili na komunalno odlagališče Brstje pri Ptuju (ki je trenutno v sanaciji).

Pilotna naprava naj bi pri tem bila zelo prijazna do okolja, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Sistem, v kolikor bo uspešen, je možno nadgraditi za izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje in hlajenje.

Vir: bistra.si, Foto: freeimages.co.uk

Za ultramaratonskim kolesarjem Hilarijem je že več kot 45 dni kolesarjenja za Zeleni rekord Zemlje. Kot smo pisali, se je pred dobrim mesecem in pol podal na 90 dni dolgo pot, na kateri še danes uspešno vztraja.

Na poti Hilarija venomer sprašujejo o tem, ali je to sploh možno, še posebej ob takšnih temperaturah, kot smo jim zdaj priča. Na ta in podobna vprašanja odgovarja z optimizmom in tako zatrjuje, da je vse mogoče.

V teh 45 dneh je prevozil že 13 tisoč kilometrov, namen pa jih ima prekolesariti 25 tisoč. Pri tem bo kaj kmalu prekosil svoj osebni rekord - prekolesarjenih 15 tisoč kilometrov.

Ob nadaljevanju poti mu želimo kar se da mirno vožnjo in čim več optimizma ter motivacije.

Včeraj so iz celjskega javnega podjetja Vodovod-kanalizacija na uporabnike pitne vode, oskrbovane iz zajetja Kapelca na Lipi pri Frankolovem, naslovili prošnjo, da omejijo uporabo te vode za zalivanje, pranje avtomobilov, polnjenje bazenov in podobno.

Omenjeno priporočilo velja za naselja Lipa pri Frankolovem, Dol pod Gojko, Beli Potok, Lindek, Rakova steza, Zabukovje, Stražica, Straža pri Novi Cerkvi, Straža pri Dolu, Novake in Trnovlje pri Socki. Kot so pojasnili, je ta ukrep nujno potreben zaradi močne suše, ki zmanjša izdatnost vodnih virov.

Ob tej priložnosti želimo tudi pri Društvu Planet Zemlja opozoriti, da je sušno obdobje prišlo, zaradi česar je pomembno, da se z vodo ravna še odgovorneje kot sicer.

Kot smo poročali, se je v Cerkljah na Gorenjskem v preteklih dneh odvijalo mednarodno srečanje, posvečeno interpretaciji dediščine in kulturni identiteti.

Po konferenci so nam povedali, da so ključne ugotovitve, do katerih so na srečanju prišli precej zanimive in koristne. Tako so udeleženci iz drugih držav izpostavili mnenje, da je Slovenija izredno bogata država z raznovrstno dediščino, da se delo tukaj obrestuje, hkrati pa so izrazili presenečenost nad znanjem, ki ga premorejo sami ponudniki dediščine o interpretaciji.

V nadaljevanju so tudi ugotovili, da na tem področju manjka generalnih tem oziroma zaključenih zgodb, sta jim pa bili všeč skromnost in kaotičnost v tej povezavi. S tem so se tudi potrdile domneve gostiteljev, da je problem v sami informiranosti ter označbah dediščine.

Foto: Tanja Gobec

V tem kontekstu je zanimivo in pomembno dejstvo tudi to, da ima Slovenija v vodilnih organih evropske mreže kar tri predstavnike, ki zastopajo tako stroko kot tudi stran nevladnih organizacij. Gre za Marjeto Keršič Svetel, mag. Borisa Deanoviča in Lili Mahne.