Planet Zemlja

Kot so včeraj sporočili iz Evropske komisije, je v zadnjem poročilu o biotski raznovrstnosti izražena velika podpora zamisli, po kateri bi zasebna podjetja po svetu v svoje poslovne načrte in ključne dejavnosti vključevala biotsko raznovrstnost. V poročilu je tudi prikazan precejšen porast proizvodov in storitev s potrdilom o ekološkem poreklu ter vse večja osveščenost porabnikov glede trajnostne proizvodnje. Tako poudarjajo, da bo lahko biotska raznovrstnost v prihodnje velika poslovna priložnost.

Podjetjem je v tem okviru tudi ponujenih sedem priporočil, s katerimi lahko podjetja zmanjšajo tveganja na področju biotske raznovrstnosti in hkrati koristijo poslovne priložnosti, ki se na tem področju pojavljajo.

V poročilu pa tudi ugotavljajo, da večina podjetij biotsko raznovrstnost v okviru poročanja obravnava površinsko, a se kljub temu vedno bolj zavedajo potencialnih koristi. Kot so še zapisali, politike obvladovanja tveganj na tem področju lahko pomagajo pri prepoznavanju morebitnih priložnosti kot so zniževanje vhodnih stroškov z učinkovitejšo rabo virov, razvoj trženja in tehnologij, ki imajo manjše okoljske učinke in podobno.

Vir: Evropska komisija, Foto: ZOO Ljubljana

Včeraj je Evropska komisija predlagala, da se državam članicam EU omogoči samostojno odločanje o dovolitvi, omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov na njihovem ozemlju ali delu le-tega. To dovoljenje bi državam članicam omogočilo večjo fleksibilnost, pri čemer pa bi se lahko upoštevalo posamezne lokalne, regionalne in nacionalne pogoje.

S tem korakom želi Komisija Evropejcem sporočiti, da upošteva njihove pomisleke ter hkrati pokazati, da ne glede na skupne politike, državam članicam omogoča, da upoštevajo lastne ideje, skrbi in drugo. Pojasnili so tudi, da so pretekle izkušnje pokazale, da potrebujejo države članice več fleksibilnosti, v kolikor želijo ugotoviti, kaj naj naredijo na področju sobivanja teh in drugih organizmov.

Vir: Evropska komisija

Te dni v Cerkljah na Gorenjskem poteka mednarodno srečanje o interpretaciji dediščine in kulturni identiteti. Dogodek organizirata iniciativa Slovenske mreže za interpretacijo dediščine in Interpret Europe. Dogodek je naslovljen »Slovenske regije spoznavajo Evropo - Evropa spoznava Slovenijo«, s čimer opozarjajo na raznolikost tako naravnih kot kulturnih danosti naše države.

Srečanje se je pričelo v ponedeljek, ko so se na delovnem obisku mudili strokovnjaki mreže Interpret Europe v regijah in destinacijah, vključenih v civilni dialog pod naslovom - oblikovanje pobud za vključevanje interpretacije kot orodja za vzdrževanje in utrjevanje lokalne identitete.

Včeraj so predstavljali poročila napredka delovnih skupin ter primere dobrih praks iz tujine na področju regijskih oziroma destinacijskih načrtov v pilotnih regijah oziroma destinacijah.

Danes, ko poteka zadnji dan srečanja, bodo udeleženci vključeni v delavnico s tematiko profesionalnega razvoja interpretacije dediščine v Evropi, prav tako pa bodo ustanovili formalno združenje, ki bo delovalo na tem področju.

Vir: Notranjski ekološki center

V nedeljo je začel veljati Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o čezmejnih vplivih na okolje ESPOO. ESPOO konvencija iz leta 1991 je mednarodna pogodba o ocenjevanju in presoji vplivov na okolje preko državne meje. Konvencija poudarja pomen obveščenosti prizadete države o morebitnih dejavnostih, ki lahko povzročijo znatne škodljive vplive.

Omenjeni protokol pa ima še dodatne določbe za vključevanje okoljskih vidikov v plane, programe in politike. S tem se želi doseči še višja raven varstva okolja, pri čemer je izreden pomen dan zagotavljanju temeljitega upoštevanja okoljskih ugotovitev pri oblikovanju načrtov. Strateška presoja se tako izvede za vsak načrt ali program, za katerega obstaja verjetnost, da bo imel pomembne posledice na okolje.

V protokolu je posebej poudarjena tudi skrb za zdravje prebivalcev ter vključevanje organizacij, ki so pristojne za zdravje. Tako se za načrte in programe, ki so predmet strateške presoje, pripravi okoljsko poročilo, v katerem so ocenjene možne znatne okoljske in zdravstvene posledice izvajanja določenega načrta oziroma programa.

V Sloveniji sta prva državna prostorska načrta, ki sta predmet tega protokola, načrt za Luko Koper, kjer je država izvora Slovenija in vplivana država Italija ter prostorski načrt hidroelektrarne na Savi, kjer je ravno tako država izvora Slovenija in vplivana država Hrvaška.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

V petek je Evropska komisija sprejela regulativo, ki omogoča uporabo orodja za ocenjevanje porabe goriva malih letalskih operaterjev in kot taka predstavlja del sistema prodaje emisij v EU. Orodje je razvila Evropska organizacija za varnost zračne navigacije, omogoča pa letalskim operaterjem z malo leti in emisijami, da uporabijo enostavne monitoringe za spremljanje.

Orodje je na voljo za »male onesnaževalce«, torej tiste letalske operaterje, ki imajo malo letov v letu ali pa prispevajo le malo emisij ogljikovega dioksida na letni ravni. Tem bo uporaba orodja omogočila, da se bo zmanjšalo število administrativnih zadev, prav tako pa jim bo omogočilo ustvarjanje modela porabe goriva, kar pomeni, da jim ne bo potrebno več meriti porabe pri vsakem letu.

Evropska komisarka, Connie Hedegaard, je ob tem dejala, da razvoj in sprejem tega orodja dokazujeta kako lahko sodelovanje in primeren pristop koristita tako podjetjem kot tudi podnebju.

Vir: Evropska komisija

Pred kratkim je v Luksemburgu potekalo zasedanje kmetijskih ministrov držav članic EU, ki so glasovali o predlogih glede gensko spremenjene koruze. Do soglasja ni prišlo, saj ni bilo dosežene kvalificirane večine.

Slovenska predstavnica, državna sekretarka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša, je v skladu s previdnostnim načelom nasprotoval odobritvi trženja šestih gensko spremenjenih koruz, o katerih je bilo govora.

V okviru pogovorov so se dotaknili tudi reforme skupne ureditve trga za ribiške proizvode in proizvode ribogojstva, s katero naj bi bolje organizirali celoten ribiški sektor. Strniša je ob tem poudarila, da je nujna okrepitev organizacije proizvajalcev ribiških proizvodov ter večja sledljivost dotičnih proizvodov.

Vir: evropa.gov.si