Planet Zemlja

Pretekle tri dni je potekala konferenca, na kateri pregledajo dogajanje preteklih let na področju Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja. Pritegnila je več kot 100 držav, ki so pod okriljem Združenih narodov skupaj razpravljale o tem, kaj je potrebno v prihodnje storiti za popolno implementacijo pogodbe in za njeno univerzalnost.

Ob tej priložnosti je generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon države pozval, da so pri razmišljanju pogumne ter da jim je cilj svet brez jedrskega orožja. Prav tako je pohvalil trud inciative Ground Zero, ki prav tako zahteva svet brez jedrskega orožja. Do tega dne se je tej inciativi namreč pridružilo že 350.000 ljudi.

Vir: Združeni narodi

Zelena prestolnica Evrope, Stockholm, je včeraj predstavila dva svoja projekta, ki služita kot primera trajnostnega urbanega razvoja. Župan Stockholma, Sten Nordin, ter predstavniki švedske prestolnice so prikazali, kako lahko mesta po vsej Evropi izboljšajo kvaliteto življenja prebivalcev in hkrati skrbijo za okolje.

Predstavniki so tako izpostavili dva ambiciozna projekta - prvi je načrt, da industrijsko območje spremenijo v moderno bivalno področje, kjer bo 10.000 stanovanj, 30.000 pisarniških prostorov in bo hkrati območje brez fosilnih goriv (do leta 2030), s čimer bi znižali ogljikove emisije pod 1,5 tone na osebo do 2020. Drugi pa je načrt Stockholma, da povojna predmestja spremenijo v privlačna območja z energijsko učinkovitimi gradnjami.

Ob tej priložnosti je evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, povedal, da Evropa 2020 predstavlja strategijo, katere bistvo je dolgoročna trajnostna usmerjenost, kar zahteva ukrepe na vseh ravneh - tako na ravni regij kot tudi mest. Pri tem je po njegovem mnenju Stockholm odličen primer ukrepanja na lokalnem nivoju, hkrati pa tudi zgled za druga mesta. Kot je še dejal, če bomo delali skupaj na urbanih pobudah, bomo zgradili mesta, v katerih si ljudje zares želijo živeti, hkrati pa bomo drugim pokazali, da morajo tudi oni narediti nekaj v tej smeri.

Vir: Novinarsko središče EU

Danes bodo v Evropskem parlamentu predstavili nov Atlas tal, v katerem bodo orisane najsevernejše regije, kjer je shranjenega več kot polovica vsega ogljika, ki ga najdemo v zemljinih tleh. Atlas pokriva regije nad širino 50°N, ki predstavljajo 16 % globalne celinske površine.

V trajno zamrzjenih tleh severne regije se nahaja kar 1700 milijard ton organskega ogljika, kar pomeni, da v kolikor bi prišlo do tajanja, bi to vodilo do pomembnega izpusta toplogrednih plinov v atmosfero, kar pa bi še dodatno povečalo globalno segrevanje.

Omenjeni atlas bo prva zbirka, ki bo omogočala dostop do vseh znanih informacij o tem ogljikovem bazenu in tudi drugih podatkov o severnih tleh. Tako bo atlas predstavljal zelo pomemben znanstveni vložek k modelom klimatskih sprememb in trajnostnega razvoja.

Vir: Evropski parlament

Slovenska nogometna reprezentanca je dobila novi dres za nastope na domačih tleh. Dres je izdelalo podjetje Nike, na prsih ga krasi motiv Triglava, ki je z zeleno barvo poudarjen na sicer belem dresu. Tako je poleg upodobitve Triglava, simbolna tudi zelena barva, ki govori o naravi in gozdovih, ki tudi sicer opisujejo našo deželo.

Kot že povedano, gre za dres bele barve, napis Slovenija krasi zadnji zunanji del ovratnika, na notranjem delu ovratnika pa so krogi, ki simbolizirajo nogometno žogo in so del grba Nogometne zveze Slovenije. Srčni del notranje strani dresa je dopolnjen z grafiko, ki nosi motivacijsko sporočilo - Srce bije za Slovenijo. Kot smo že pisali, so ti novi dresi narejeni iz recikliranega poliestra - vsak dres je tako narejen iz približno osmih plastičnih steklenic.

Tudi hlače novega dresa so bele barve, imajo pa zeleno obrobu ter na zadnjem delu napis Slovenija. Nogavice so prav tako bele, na njih pa je upodobljen simbol Triglava v zeleni barvi.

Vir: Nogometna zveza Slovenije

Evropska komisija je v preteklem tednu obvestila, da namerava narediti več za promocijo razvoja napajalnih postaj za električne avtomobile, ki bodo javno dostopne, po vsej Evropi. Prav tako nameravajo do leta 2011 razviti tehnične in varnostne standarde, ki bodo opredeljevali, kakšne morajo te napajalne postaje biti.

Kot so zapisali, je vedno večje povpraševanje po čistih in učinkovitih avtomobilih ogromna priložnost za industrijo, da se razvija tudi v tej smeri. Tehnološke iznajdbe, kot so na primer baterije, ki zdržijo dalj časa brez ponovne polnitve, povzročajo, da so tovrstni avtomobili vedno bolj privlačni za porabnike.

Potrebno je torej poenotiti napajalne sisteme po vsej Evropi, poskrbeti za njihovo varnost in tako še dodatno spodbuditi porabnike, da se odločajo za avtomobile na električni pogon.

Naj na tem mestu omenimo še povsem slovenski projekt, s katerim ima naša deželica možnost, da poznane prepoznaven proizvajalcev električnih avtomobilov - v Opremi SŽ Ravne na Koroškem, v sodelovanju s še nekaterimi slovenskimi podjetji, namreč delajo na avtomobilu, ki so ga poimenovali Chebela, gre za pa za mestni električni avtomobil (na sliki).

Vir: Evropska komisija in spletni portal www.razglej.se, Foto: AIpra Design

Pred kratkim je bila izvedena javnomnenjska raziskava Eurobarometer z naslovom »Evropejci in jedrska varnost«. Včeraj je Evropska komisija predstavila njene rezultate, ki pravijo, da velika večina evropskih državljanov meni, da bi moralo biti področje ravnanja z jedrskimi odpadki urejeno na ravni Evropske Unije. Največja stopnja soglasja med prebivalci posamezne države je bila dosežena na Cipru (93%), na Madžarskem (90%), Nizozemskem (90%) ter v Sloveniji (90%). Države, kjer je bilo strinjanja med prebivalci najmanj, pa so Avstrija (59%), Velika Britanija (60%) ter Malta (62%).

Raziskava je še pokazala, da so glede radioaktivnih odpadkov zaskrbljeni v vsej EU, tudi tam, kjer jedrskih elektrarn ni. Na podlagi rezultatov raziskave in javnega posvetovanja, ki bo potekalo do 31. maja, bo Evropska komisija predlagala novo zakonodajo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Le-ta bo predlagana v drugi polovici letošnjega leta.

Od tem je Günther Oettinger, evropski komisar za energijo, povedal, da si ljudje po celotni Evropi delijo iste skrbi ne glede na to, ali v njihovi državi je jedrska elektrarna oziroma je ni. Zato moramo te skrbi vzeti resno in poskrbeti, da bodo jedrski odpadki varno odloženi, brez večjega vpliva na ljudi in okolje.

Vir: Evropska komisija; openphoto.net