Planet Zemlja

Evropska komisija je danes sprejela zakonodajo, s katero želi spodbuditi naložbe v nove tehnologije, ki bodo pripomogle z zniževanju emisij CO2 iz avtomobilskih izpuhov.

Uredba namreč omogoča proizvajalcem avtomobilov, ki bodo opremili avtomobile z eko-inovacijami, dostop do emisijskih kuponov. S tem naj bi avtomobilska industrija lažje dosegla zavezujoč cilj, da mora do leta 2015 zmanjšati emisije CO2 za petino v primerjavi z letom 2007, in sicer na raven 130 gramov/km.

Evropska komisija bo sedaj pripravila tehnična pravila, kako lahko avtomobilska podjetja prijavijo eko-inovacije. Zmanjšanji izpusti CO2 posameznega tipa avtomobila, ki bodo posledica uvedenih eko-inovacij, bodo del postopka odobritve vozila.

Vir: PEK

Evropska komisija je ta teden odobrila dodatnih 15 milijonov evrov za promocijo svežega sadja in zelenjave na notranjem trgu EU in v državah nečlanicah unije, da bi tako pomagala ublažiti škodo, ki jo je temu sektorju prizadel izbruh okužbe z bakterijo E.coli. Sredstva so namenjena za obdobje treh let.

Organizacije lahko nacionalnim oblastem do 16. avgusta predložijo programe za promocijo svežega sadja in zelenjave. Listo izbranih projektov bodo države članice Evropski komisiji predložile do 15. septembra, odločitev o izbranih programi bo sprejeta do 15. novembra 2011.
Vir: PEK

Evropska komisija je odobrila financiranje 183 novih projektov v okviru evropskega finančnega instrumenta za okolje LIFE+, od tega šest projektov iz Slovenije. Evropska komisija je na razpis za zbiranje predlogov, ki se je zaključil septembra 2010, prejela 748 prijav, med katerimi je bilo 183 izbranih za sofinanciranje v okviru treh sestavnih delov programa: LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost, LIFE+ Okoljska politika in upravljanje ter LIFE+ Informacije in komunikacija.

Izbrani projekti predstavljajo skupno naložbo v vrednosti približno 530 milijonov evrov, od katerih bo EU zagotovila 244 milijonov evrov. Šest projektov iz Slovenije bo prejelo 4,3 milijona evrov evropskih sredstev.

V projekte programa LIFE +, ki obsegajo dejavnosti na področjih ohranjanja narave, podnebnih sprememb, čiste tehnologije in okoljske politike ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti glede okoljskih izzivov in vprašanji, so vključene vse države članice EU. Petinpetdeset izmed teh projektov vključuje partnerje iz več kot ene države članice.
Vir: PEK

Evropska komisija je odobrila sedem prostovoljnih sistemov za preverjanje trajnostnih meril pri uporabi biogoriv. Gre za sisteme, s katerimi se preveri, kje in kako se biogoriva proizvajajo. Biogoriva morajo, ne glede na to, ali so proizvedena lokalno ali so uvožena, izpolnjevati trajnostna merila, če želijo prejeti državno podporo ali se jih upošteva v obveznih nacionalnih ciljih za obnovljive vire energije.

Trajnostna merila pomenijo, da biogoriv ne moremo proizvajati na območjih z veliko biotsko raznovrstnostjo, npr. na zaščitenih območjih, ali območjih z veliko ogljika, npr. gozdovih in šotiščih. Poleg tega morajo biti emisije toplogrednih plinov v celotni proizvodni verigi najmanj 35 % nižje kot pri fosilnih gorivih. Ta odstotek se bo postopoma povečeval. Evropska komisija odobri prostovoljne sisteme za dobo petih let.

Vir: PEK

Evropska komisija je včeraj predlagala 90-odstotno znižanje vsebnosti žvepla in do 80-odstotno znižanje emisij drobnih delcev v ladijskih gorivih, s čimer se pričakuje izboljšano kakovost zraka. Emisije žveplovega dioksida povzročajo kisel dež in proizvajajo fini prah, ki je nevaren za zdravje ljudi, saj povzroča dihalne in kardiovaskularne bolezni ter zmanjšuje življenjsko dobo v EU vse do dve leti. Po ocenah naj bi predlagani ukrepi prinesli ugodnosti za javno zdravstvo v višini od 15 do 34 milijard evrov, kar močno presega pričakovane stroške, ki se gibljejo med 2,6 in 11 milijardami evrov.

Skoraj polovica evropskega prebivalstva namreč živi na območjih, v katerih cilji EU v zvezi s kakovostjo zraka še vedno niso izpolnjeni. Poleg tega bi po sedanjih trendih - če EU ne sprejme nadaljnjih ukrepov na tem področju - emisije pomorskega prometa do leta 2020 presegle skupno vrednost kopenskih emisij v EU. Ukrepi bodo uveljavljeni med letoma 2015 in 2020. V skladu s predlagano zakonodajo, ki spreminja direktivo o vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih gorivih, se bo tako s 1. januarjem 2015 največja dovoljena vsebnost žvepla v pomorskih gorivih, ki se uporabljajo v občutljivih območjih, kot so Baltsko morje, Severno morje in Rokavski preliv, znižala iz prejšnje ravni 1,1 % na 0,1 %. Druga območja bodo doživela celo večje znižanje, od 4,5 % do 5 % z januarjem 2020.

Predlagane spremembe spadajo v sklop prizadevanj Evropske komisije, da se nenehne težave s kakovostjo zraka obravnava preden Komisija izvede obsežnejši pregled politike o zraku, ki naj bi potekal leta 2013. Predlog gradi na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi ter različnih študijah o stroških in ugodnostih načrtovanih ukrepov ter njihovim možnim vplivom na ladijsko industrijo.

Vir: PEK

Evropska komisija je včeraj objavila zeleno knjigo o prihodnosti sistemov promocije kmetijskih proizvodov Evropske unije in informiranja o njih. S tem se je začelo javno posvetovanje, ki bo komisiji pomagalo proučiti, kako oblikovati bolj ciljno usmerjeno in ambiciozno strategijo za prihodnost, ki bo potrošnikom - tako v EU kot izven nje - natančneje pojasnila kakovost, tradicije in dodano vrednost evropskih kmetijskih proizvodov in živil.

Zelena knjiga je razdeljena na štiri poglavja - evropska dodana vrednost te politike; cilji in ukrepi uporabe na notranjem trgu EU, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi; cilji in ukrepi uporabe na svetovnih trgih; in širša vprašanja o vsebini in vodenju politike.

Zastavlja na primer tudi vprašanje o programih za več držav in o tem, kaj je mogoče storiti za spodbujanje programov z večjo evropsko razsežnostjo. Zelena knjiga vsebuje različne vidike in predloge, s katerimi želi Evropska komisija usmerjati razpravo in pridobiti odzive zainteresirane javnosti - potrošnikov, proizvajalcev, distributerjev in uradnih organov. Posvetovanje bo trajalo 30. septembra 2011. Na podlagi teh odzivov bo Evropska komisija naslednje leto oblikovala sporočilo, ki naj bi nato privedlo do zakonodajnih predlogov.

Vir: PEK