Planet Zemlja

Nizozemci nameravajo v naslednjih nekaj letih v široke kolesarske steze vložiti približno 100 milijonov evrov. To bo po gradnji na leto poplačano z vsaj 144 milijoni evrov zaradi prihrankov potovalnih časov, boljšega zdravja in okoljskih koristi.

Svetovalci družbe Goudappel Coffeng so preučili dva scenarija; prvi je vključeval gradnjo 675 kilometrov kolesarskih avtocest, drugi pa tudi to, da bo leta 2020 polovica kolesarjev uporabljala električna kolesa. Po prvem bi se število potovanj z avtomobilom zmanjšalo za 0,7 %, po drugem pa za 1,6 %.

Število potovanj z javnim prometom bi padlo še bolj, za 0,9 in 2,7 odstotka. Vse na račun povečanja voženj s kolesom za 1,3 in 3,3 odstotka. V vsej državi bi boljša kolesarska infrastruktura zmanjšala čas avtomobilskih voženj za 3.8 milijona ur.

Z elektrifikacijo kolesarstva pa bi se z avtomobili vozili 9,4 milijona ur manj. Ura vožnje z avtomobilom po študiji stane 10 evrov.

Zgolj boljša kolesarska infrastruktura na leto torej prinese 38 milijonov evrov prihranka, elektrifikacija pa 94 milijonov evrov. Kolesarstvo bi imelo vpliv na boljše zdravje, kar so ocenili na 250 milijonov evrov, in na zmanjšanja emisij, ki bi stale 8 milijonov evrov. Skupaj bi to zneslo najmanj 144, največ pa 358 milijonov evrov na leto.

Vir: delo.si

Na konferenci o zdravstvenem varstvu čebel so v torek v Bruslju predstavili pilotni projekt za spremljanje smrtnosti čebel, usklajen na ravni EU. Cilj projekta, ki ga sofinancira Evropska komisija, je raziskati naraščajoči problem umiranja čebel z zbiranjem zanesljivih podatkov o smrtnosti čebel v državah članicah.

Konferenco, posvečeno pregledu dosedanjih dosežkov in tekočega dela na področju odkrivanja vzrokov za smrtnost čebel v Evropski uniji, sta organizirala Evropska komisija in novoustanovljeni referenčni laboratorij EU za zdravstveno varstvo čebel (laboratorij ANSES Sophia Antipolis v Franciji). Komisija in države članice pa so sicer na konferenci ponovno potrdile svojo zavezo k skrbi za zdravje čebel ter poudarile pomen sodelovanja in prizadevanj vseh udeležencev na tem področju.

Vir: PEK

Slika: wallpaperstock.net

Širjenje mest in prometne infrastrukture vsako leto v Evropi povzroči izgubo površine tal, večje od Berlina. Tak nevzdržen trend ogroža dostopnost rodovitne prsti in rezervoarjev podzemne vode za bodoče generacije. Pozidava tal z asfaltom ali betonom med drugim povzroča nepopravljivo izgubo bioloških funkcij prsti, saj onemogoča pronicanje in izhlapevanje vode, zaradi česar se poveča površinsko iztekanje vode, kar lahko privede do katastrofalnih poplav.

Evropska komisija je včeraj objavila poročilo o pozidavi tal v EU, v katerem priporoča tristopenjski pristop, ki vključuje omejevanje nadaljnje pozidave tal, blažitev njenih posledic za zmanjšanje nastale škode in nadomestitev izgube dragocene prsti z ukrepi na drugih območjih.

Med letoma 1990 in 2000 je bilo v EU dnevno izgubljenih najmanj 275 hektarjev tal, kar skupno nanese 1.000 km2 na leto. Med letoma 2000 in 2006 je povprečni delež umetnih površin v EU narasel za 3 %. Rezultati poročila bodo vključeni v tehnični dokument Komisije o pozidavi tal, pri pripravi katerega sodelujejo nacionalni strokovnjaki. Omenjeni dokument bo nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem dal smernice za najboljše prakse v zvezi z omejevanjem pozidave tal ter blaženjem njenih posledic, dokončan pa naj bi bil v prvi polovici leta 2012.

Vir: PEK

Evropska komisija pripravlja načrt prehoda v nizkoogljično družbo do 2050, o čemer je na letošnji Eko konferenci v posebni izjavi na kratko spregovorila tudi evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard, obenem pa poudarila: »Globoko sem prepričana, da pametne podnebne politike niso samo boj proti podnebnim spremembam, ampak lahko zaradi inovacij prinese večkratne koristi tudi našim gospodarstvom, nove poslovne priložnosti in kvalificirana delovna mesta.«

Komisarka je v zaključku še poudarila, da je treba izboljšati energetsko učinkovitost ter odločno pozvala k sodelovanju vlado, gospodarstvenike in potrošnike.

Republika Slovenija podpira predlog sklepov Sveta EU o Načrtu energetske učinkovitosti 2011 in hkrati pozdravlja nov Akcijski načrt za energetsko učinkovitost, saj se s politikami učinkovite rabe energije dosega tako energetske, gospodarske, okoljske in kot tudi socialne cilje.

Slovenija kot najboljši način za doseganje ciljev podpira opcijo, ki pomeni oblikovanje celovite politike na ravni posamezne države, vključno s cilji, na EU ravni pa oblikovanje inštrumentov v podporo tem politikam. Pomembno pa je izpostaviti, da bo potrebno pri delitvi tehnične pomoči in sredstev nujno upoštevati načelo solidarnosti ter s tem upoštevati stopnjo gospodarske razvitosti in doseženo stanje učinkovite rabe energije.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo

V tematskem tednu, ki bo potekal med 11. in 15. aprilom, se bodo v 43 državah po vsej Evropi in Sredozemlju odvijali dogodki, namenjeni razpravi in osveščanju o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije, ki naj bi po pričakovanju privabili več kot 30.000 udeležencev.

Evropska komisija bo v Bruslju organizirala osrednji dogodek, na katerem bo potekala razprava o najboljših možnostih uporabe energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije s prikazom konkretnih primerov, kako bi jih lahko bolje izkoristili.

Komisija bo poleg tega objavila svoje predloge nadaljnjih ukrepov za vzpostavitev pametnih energetskih omrežij po vsej Evropi, kar bo potrošnikom omogočilo boljši nadzor nad porabo in večje prihranke energije. V okviru evropskega tedna trajnostne energije se bo tudi v Sloveniji zvrstilo pet dogodkov, in sicer na Ptuju, v Črnomlju in v Ljubljani.

Vir: PEK
Foto: Wikipedia