Planet Zemlja

Po mnenju avstralskih meteorologov visoke temperature povzroča globalno segrevanje. Temperature bodo po njihovem mnenju vsako leto višje. Zato so se odločili, da bodo na meteorološko karta s temperaturami vključili tudi vijolično barvo, ki bo označevala temperature nad 50 stopinj.

Najvišjo temperaturo so v Avstraliji izmerili leta 1960, in sicer 50,7 stopinj. Prvič v zgodovini pa so v državi zabeležili temperature nad 39 stopinjami Celzija v petih zaporednih dnevih. V ponedeljek pa so porušili tudi 40 let star rekord, ko je povprečna temperatura v celotni državi znašala 40,3 stopinj.

Zaradi vremena pa imajo Avstralci težave s požari. V državi Novi Južni Wales, ki velja za najbolj naseljeno avstralsko zvezno državo, je včeraj divjalo več kot 130 požarov.
Za javnost so zaprti tudi vsi nacionalni parki, gozdovi in rezervati, veliko turistov zapušča kampe.

Vir: žurnal24.si

Foto: Australian Bureau of Metereology

31. decembra 2012 je začela veljati nova evropska zakonodaja (norma “Euro VI”), ki predpisuje znižanje izpustov dušikovih oksidov (za 80 %) in prašnih delcev (za 66 %) iz novih vrst tovornjakov in avtobusov.

Novi predpisi bodo poleg koristi za zdravje in okolje prinesli tudi koristi za industrijo: uvajajo namreč na svetovni ravni usklajene postopke preskusov in standarde, s katerimi naj bi se okrepil izvoz evropske avtomobilske industrije. Poleg tega je avtomobilska zakonodaja EU zdaj poenostavljena in se lahko začne hitreje izvajati, saj so uredbe, ki se uporabljajo neposredno po sprejetju, nadomestile direktive, s čimer je odpravljeno čakanje na njihov prenos v 27 nacionalnih zakonodaj.

Več informacij je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-4_en.htm?locale=en
Dodatne informacije pa lahko najdete na spletni strani:
http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/environment/eurovi/index_en.htm

Slika: FreeDigitalPhotos.net

Trajnostna potrošnja pomeni, da kupujemo in trošimo na način, ki ima čim manjši negativni vpliv na okolje, naravo in družbo. Trajnostni potrošnji lahko sledimo po naslednjih preprostih korakih:

1) trošimo manj in z razmislekom koliko in ali določene stvari zares potrebujemo,

2) kupujmo okolju in družbi prijazne izdelke (t.i. zelene izdelke, ekološke izdelke),

3) kupujmo lokalno,

4) spodbujajmo alternativne prakse nakupovanju, kot je npr. sposojanje, sodelovanje.

Trajnostna potrošnja pomeni nakupovati z možgani in zdravo pametjo, namesto na podlagi instinktov in površinskih želja.

Vir: studio12.si

Slika: brdawson.wordpress.com

Stari in poškodovani avtomobili, ki niso več vozni, so okolju v veliko breme. Mnenje o najboljšem načinu reciklaže oz. uničenju avtomobilov, ki so namenjeni za odpad, je podala Klavdija Senica, ena izmed dveh ženskih voznic, ki v Sloveniji vozita reli.

»V Italiji imajo zelo dobro urejene avto odpade, kjer razstavijo cel avtomobil, nato pa vse še uporabne sestavne dele sortirajo po znamki avtomobila, modelu, letniku… vse te dele pa ponudijo na prodajo. Tako veliko ljudi hodi na odpade kupovati po zelo nizkih cenah razne dele, ki jih iz različnih razlogov potrebujejo. Mi navadno kupimo karambolirane avte na odpadih in jih popravimo.«

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Na letošnji konferenci »Eko turizem - povezovanje kultur« je na enem izmed panelov nastopila tudi klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki je povedala:

»Vsaka vrsta turizma ima negativen vpliv na okolje, saj vpliva na količino CO2 v zraku, kar bo v naslednjih desetih do dvajsetih letih močno vplivalo na podnebne spremembe, na porabo plina in nafte in še mnogo drugih naravi neprijaznih učinkov. Zato bo treba v prihodnje najti ustrezne rešitve za ohranitev narave in spremeniti naš odnos do okolja. Turizem se bo moral preusmeriti v eko turizem, ki skrbi za odgovorno ravnanje z naravo, za njeno ohranitev in za dobro počutje lokalnega prebivalstva.«

Skrb za čisto naravo ostaja na turistih samih. Kajfeževa zato opozarja: »Spoštujejo naj navade, tradicijo in predpise kraja, kjer se nahajajo, izogibajo naj se aktivnostim, ki naravi škodujejo in in spodbujajo storitve in proizvode eko turizma.«

Nizozemci nameravajo v naslednjih nekaj letih v široke kolesarske steze vložiti približno 100 milijonov evrov. To bo po gradnji na leto poplačano z vsaj 144 milijoni evrov zaradi prihrankov potovalnih časov, boljšega zdravja in okoljskih koristi.

Svetovalci družbe Goudappel Coffeng so preučili dva scenarija; prvi je vključeval gradnjo 675 kilometrov kolesarskih avtocest, drugi pa tudi to, da bo leta 2020 polovica kolesarjev uporabljala električna kolesa. Po prvem bi se število potovanj z avtomobilom zmanjšalo za 0,7 %, po drugem pa za 1,6 %.

Število potovanj z javnim prometom bi padlo še bolj, za 0,9 in 2,7 odstotka. Vse na račun povečanja voženj s kolesom za 1,3 in 3,3 odstotka. V vsej državi bi boljša kolesarska infrastruktura zmanjšala čas avtomobilskih voženj za 3.8 milijona ur.

Z elektrifikacijo kolesarstva pa bi se z avtomobili vozili 9,4 milijona ur manj. Ura vožnje z avtomobilom po študiji stane 10 evrov.

Zgolj boljša kolesarska infrastruktura na leto torej prinese 38 milijonov evrov prihranka, elektrifikacija pa 94 milijonov evrov. Kolesarstvo bi imelo vpliv na boljše zdravje, kar so ocenili na 250 milijonov evrov, in na zmanjšanja emisij, ki bi stale 8 milijonov evrov. Skupaj bi to zneslo najmanj 144, največ pa 358 milijonov evrov na leto.

Vir: delo.si