Planet Zemlja

Nizozemci nameravajo v naslednjih nekaj letih v široke kolesarske steze vložiti približno 100 milijonov evrov. To bo po gradnji na leto poplačano z vsaj 144 milijoni evrov zaradi prihrankov potovalnih časov, boljšega zdravja in okoljskih koristi.

Svetovalci družbe Goudappel Coffeng so preučili dva scenarija; prvi je vključeval gradnjo 675 kilometrov kolesarskih avtocest, drugi pa tudi to, da bo leta 2020 polovica kolesarjev uporabljala električna kolesa. Po prvem bi se število potovanj z avtomobilom zmanjšalo za 0,7 %, po drugem pa za 1,6 %.

Število potovanj z javnim prometom bi padlo še bolj, za 0,9 in 2,7 odstotka. Vse na račun povečanja voženj s kolesom za 1,3 in 3,3 odstotka. V vsej državi bi boljša kolesarska infrastruktura zmanjšala čas avtomobilskih voženj za 3.8 milijona ur.

Z elektrifikacijo kolesarstva pa bi se z avtomobili vozili 9,4 milijona ur manj. Ura vožnje z avtomobilom po študiji stane 10 evrov.

Zgolj boljša kolesarska infrastruktura na leto torej prinese 38 milijonov evrov prihranka, elektrifikacija pa 94 milijonov evrov. Kolesarstvo bi imelo vpliv na boljše zdravje, kar so ocenili na 250 milijonov evrov, in na zmanjšanja emisij, ki bi stale 8 milijonov evrov. Skupaj bi to zneslo najmanj 144, največ pa 358 milijonov evrov na leto.

Vir: delo.si

Prevozni sistem Bicike(lj), samopostrežni sistem izposoje koles, ki je bil zasnovan pri francoski oglaševalski družbi JC Decaux, bo danes v Ljubljani tudi uradno zaživel.

Kolo si lahko izposodite na eni izmed 31 postaj in ga po uporabi vrnete na kateri koli od postaj. Postaje so v središču mesta, sistem pa deluje 24 ur na dan.

Terminali za izposojo so med seboj povezani, na vsakem pa je mogoče pogledati, na katerih najbližjih postajah so prosta kolesa in kje so prosta mesta za vračilo. V sistemu je v obtoku 300 koles in 600 parkirnih mest za kolesa.

Vir: MOL

Matej Praprotnik, novinar in nedvomno eden izmed bolj prepoznavnih glasov najbolj poslušanega radia v Sloveniji, je v našem pogovoru med drugim povedal: » Ekologija me zanima, zato sem kolesar, ki ločuje odpadke, tudi nafto od morja, če je treba. Po naključju sem bil v ZDA približno toliko časa, kolikor je trajala ekološka katastrofa v Mehiškem zalivu. Zanimanje je torej osebno in profesionalno.«

Na našo pobudo o slabih kolesarskih stezah, kraji koles in odpovedi udobju pa je odvrnil: »Bolj problematične so kolesarske poti, ki potekajo ob največjih prometnih vpadnicah. Mesto pa tudi še danes nima dokumenta, na katerem bi pisalo prometna politika. V Sloveniji smo še vedno navdušeni nad avtomobili in bojim se, da bo to navdušenje trajalo še nekaj časa.