Planet Zemlja

Določene države članice bodo po sklepu Evropske komisije po določenih pravilih lahko brezplačno dodeljevale emisijske kupone v energetskem sektorju.

Od začetka tretje faze sistema EU za trgovanje z emisijami (2013-2020) bo moral energetski sektor načeloma kupovati vse svoje emisijske kupone. Vendar se do leta 2019 deset držav članic lahko odloči, da bodo elektrarnam omejeno število pravic dodelile brezplačno, namesto da bi jim jih prodale.

Ta izjema bo zadevnim desetim državam omogočila uspešnejšo modernizacijo energetskega sektorja in lažji prehod na proizvodnjo energije z manjšimi emisijami ogljika. Države članice, ki jim bo na voljo ta možnost, so: Bolgarija, Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Romunija.

Vir: PEK

Foto: waitakibio.com

Evropska komisija je včeraj sprejela obsežno strategijo z naslovom “Promet 2050″ za konkurenčen prometni sistem, s katerim želi povečati mobilnost, odstraniti glavne ovire na ključnih področjih prometnega sektorja ter spodbuditi rast in zaposlovanje.

Med cilji, ki naj bi jih dosegli do leta 2050, so: v mestih postopoma zmanjšati uporabo avtomobilov, ki uporabljajo „klasična goriva”, povečati delež trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v zračnem prometu na 40 % ter emisije ladij zmanjšati vsaj za 40 %, preusmeriti 50 % cestnega tovornega in potniškega prometa na srednje razdalje na železnice in vodne prometne poti.

Ti predlogi naj bi prispevali tudi k močnem zmanjšanju evropske odvisnosti od uvožene nafte, prispevali k 60-odstotnemu zmanjšanju emisij v prometnem sektorju do leta 2050 in k spremembi prometnih vzorcev na področju potniškega in tovornega prometa.

Vir: PEK

Foto: Flickr.com

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić se danes z delegacijo udeležuje Sveta Evropske unije za okolje, na katerem bodo obravnavali problematiko gojenja gensko spremenjenih organizmov na ozemlju EU in si izmenjali mnenja o okoljskih ciljih v skupni kmetijski politiki do leta 2020. Evropska Komisija pa bo predstavila načrt za prehod v nizkoogljično družbo do leta 2050.

Ministri bodo predvidoma sprejeli tudi politični sporazum o prenovi direktive o odpadni električni in elektronski opremi, sklepe glede predloga Evropske unije strategije o živem srebru, sklepe glede izida konference o podnebnih spremembah v Cancunu ter pripravili prispevek k t.i. EU semestru v zvezi s Strategijo 2020.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Pojem biotske raznovrstnosti je treba približati ljudem ter poskrbeti, da bodo razumeli možne posledice njene izgube in se zavedali, da lahko sami pomagajo preprečiti njen upad.

Zato je Evropska komisija v sklopu kampanje pripravila informativne stojnice, ki bodo od vse od 18. in tja do 31. marca potekale v Ljubljani. Na njih bo mogoče spoznati ogrožene vrste in dejavnosti organizacij, ki delujejo na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, poleg pa bodo v okviru ozaveščevalne akcije potekale animacijske dejavnosti in delavnice.

Vir: PEK

Foto: Wikipedia

Povprečna proizvodnja komunalnih odpadkov na prebivalca v Evropski uniji je v letu 2009 znašala 513 kg, so poročali z evropskega statističnega urada Eurostat.

Najmanjša količina je bila zabeležena na Češkem in Poljskem, medtem ko je bila največja proizvodnja tovrstnih odpadkov na Danskem. Pri nas je količina znašala 449 kg na prebivalca.

Odstranjevanje odpadkov je na ravni EU potekalo na več različnih načinov: 38 % jih je bilo odloženih na odlagališčih, 20 % jih je bilo sežganih, 24 % recikliranih in 18 % kompostiranih. V Sloveniji je na odlagališčih pristalo 62 % komunalnih odpadkov, sežgan je bil 1 % odpadkov, 34 % jih je bilo recikliranih in 2 % kompostiranih. Slovenija je po količini recikliranih komunalnih odpadkov skupaj z Dansko na tretjem mestu v EU, za Nemčijo, ki reciklira 48 % komunalnih odpadkov, ter Belgijo in Švedsko (v obeh 36 %).

Vir: PEK

Foto: DailyGreen

Namen akcije Očistimo Evropo, ki bo potekala 24. aprila naslednje leto, je predvsem osveščanje ljudi o varčnem ravnanju s surovinami in dobrinami, obenem pa tudi opozarjanje na pravilno ravnanje ob koncu uporabnosti.

Dr. Jordan Cizljeva nam je povedala: »Ob koncu uporabnosti je odpadke treba odvreči tako, da jih je mogoče predelati ali odložiti; nikakor jih ne smemo nenadzorovano zavreči v naravo. Zato si želimo, da se v širšem evropskem prostoru razširi informacija o uspehu posameznih čistilnih akcij, ki so jih že organizirala civilna družbena gibanja v Sloveniji, Estoniji, Litvi in na Portugalskem.« V teh državah so se društva obračala neposredno na državljane, ki so se odzvali z aktivno udeležbo pri odstranjevanju odpadkov.

»V Evropski uniji imamo sicer sprejeto zakonodajo o odpadkih, vendar pa je njeno izvajanje in izvrševanje slabo. K manjšemu onesnaževanju in k reševanju problema divjih odlagališč bo pripomogla kombinacija različnih aktivnosti. Nujna sta dober nadzor in spremljanje ter višje kazni, ki bodo res tudi izplačane. Najpomembneje pa bo, da se o tem govori, da ljudje vedo, da se smeti v naravo ne odlaga. Med ljudmi mora zoreti občutek in rasti osveščanje, da smo za naravo odgovorni vsi, da imamo moč vplivati vsi.« Polega navedenega nas je zanimalo tudi, če bodo poslanci tudi fizično sodelovali v akciji. »Seveda bom tudi sama sodelovala pri akciji, tako z osveščanjem in promocijo kot tudi na terenu pri sami izvedbi akcije, ki bo povsod po svetu potekala na isti dan, 24. aprila 2012,« je za konec še dejala dr. Jordan Cizljeva.