Archive for oktober, 2009

30 oktober

Gospodarska vozila pridelajo 12% vseh emisij CO2 v EU

Evropska komisija je danes predstavila nov zakonodajni predlog za zmanjšanje povprečnih emisij CO2 iz lahkih gospodarskih vozil (kombijev) na 175 gramov na kilometer. Predlog naj bi se postopno uveljavil od leta 2014 do leta 2016, vključuje pa tudi dolgoročni cilj zmanjšanja emisij na 135 g/km do leta 2020.

Gre za enega zadnjih manjkajočih elementov strategije EU za izboljšanje učinkovitosti porabe goriva lahkih gospodarskih vozil, ki so odgovorna za 12 % vseh emisij CO2 v EU. Predlog Komisije bo omogočil tudi znaten prihranek goriva za potrošnike, industrijo motornih vozil pa bo spodbudil k inovacijam.

Več informacij je na voljo na spletni strani:
http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/09/1605&format=HTML&aged=0&language=EN&guiLanguage=en

Dodatne informacije pa lahko najdete na spletni strani:
http://ec.europa.eu/environment/air/transport/co2/co2_cars_regulation.htm

29 oktober

Odbor DZ za finance sprejel amandma, ki ga je predlagalo društvo

Člani društva Planet Zemlja aktivno sodelujejo v procesu sprejemanja novega Zakona o davku na motorna vozila. V zadnjih mesecih so poslance in poslanke Državnega Zbora RS z več empiričnimi analizami opozarjali na nedoslednosti v zakonu, ki bi imele za posledico tako manjše okoljske učinke, kot tudi slabši javnofinančni izplen zakona. Pred nekaj dnevi so poslancem poslali že tretjo analizo zakonskih določil in jim tudi predlagali naj zakon popravijo v treh ključnih točkah.

1. Da se povišajo davčne stopnje za uvožena stara rabljena vozila, saj analize kažejo, da je teh vozil med prvič registriranimi že približno tretjina. Ta predlog so podprle tudi vse koalicijske stranke na usklajevanjih pred sejo odbora in je bil tudi s strani odbora sprejet.

2. Da se do leta 2012 izenačijo davčne stopnje za avtomobile z bencinskimi in dizelskimi motorji, ki dosegajo standard izpustov Euro5. Amandma je na pobudo društva vložil poslanec Zaresa Damijan Perne. S tesno večino je Odbor DZ za finance amandma podprl. Poslancem, ki so ga podprli se iskreno zahvaljujemo, da so prisluhnili stroki.

Društvo je namreč tudi na podlagi mnenj vodilne znanstveno raziskovalne institucije s področja kemijske tehnologije ter slovenskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami dokazalo, da bi bili učinki dvojne davčne lestvice ob dejstvu, da motorjev s standardi izpustov Euro6 na trgu ne bo še nekaj časa, hibridna vozila pa so zaenkrat tudi ob olajšavah cenovno še vedno nezanimiva, ravno nasprotni in bi lahko izpuste CO2 celo povečali. Izpuste CO2 je po trdnem prepričanju društva potrebno začeti zniževati takoj in s tehnologijami, ki so na voljo. Trditve nekaterih uradnikov ministrstev, da bi dvojna davčna lestvica lahko imela učinek na znižanje koncentracij ozona in prašnih delcev v mestih, pa so se izkazale za povsem brez strokovnih podlag.

3. Da se omogoči vsaj simbolična davčna olajšava za avtomobile, ki presegajo minimalni evropski standard materialov, ki jih je mogoče razgraditi ali reciklirati (85%). Tudi ta amandma je vložil poslanec Zaresa Damijan Perne, žal pa ga odbor ni podprl. Pri razpravi o tem amandmaju pa je člane društva naravnost šokirala ”informacija” uradnikov, ki so poslancem zatrdili, da ne poznajo evropskih normativov, ki bi te standarde določali, zato bi bilo tak člen težko nadzirati. Društvo je poslalo poslancem informacijo, da te normative ureja direktiva št. 2005/64/EC v skladu z direktivo 2000/53/EC. Kljub temu pa je večina poslancev odbora glasovala proti amandmaju. Vsekakor pa se ob tem postavlja tudi vprašanje, kako slovenski uradniki nadzirajo izvajanje obeh evropskih direktiv na področju Republike Slovenije, če jih ne poznajo?

V društvu upajo, da bo predlagane amandmaje v drugem branju podprl tudi Državni Zbor Republike Slovenije. Hkrati izražajo razočaranje, da se tako vlada, kot nekateri poslanci koalicijskih strank na strokovne analize do sedaj sploh niso odzivali. Ker gre za strokovno dokaj zahtevno temo, društvo priporoča tako vladnim uradnikom, kot poslancem Državnega Zbora, da vsaj v nekaterih primerih vendarle prisluhnejo argumentom stroke in empiričnim izračunom.

28 oktober

Celovita kolesarska strategija Ljubljane na spletu

Regionalni center za okolje je vzpostavil spletno stran za Celovito kolesarsko strategijo mesta Ljubljana, ki je del projekta CIVITAS ELAN.

Na spletni strani so objavljena gradiva in informacije za tiste, ki želijo sodelovati pri oblikovanju celovite kolesarske strategije mesta, na njej pa lahko obiskovalci preberejo tudi aktualne novice o projektu ter zanimivosti v zvezi s kolesarsko politiko v drugih evropskih mestih.

Več informacij na:
http://www.rec-lj.si/projekti/ELAN/kolesarska%20strategija.htm

28 oktober

PreProstoVoljni so čistili obalo

dsc_00214 PreProstoVoljni so čistili obalo

Mladi prostovoljci so očistili obalo od Strunjana do Fiese - na kopnem in na morju. Delež odpadkov je bil največji v okolici jezera v Fiesi.
Na Študentski organizaciji Univerze na Primorskem so 27. oktobra, v okviru dogodkov projekta PreProstoVoljni,  pripravili Študentsko čistilno akcijo. Ekipi študentov se je pridružila Služba za varovanje obalnega morja.
dsc_00352 PreProstoVoljni so čistili obalo
Foto:  ŠOUP
Področje prostovoljstva obsega tudi skrb za okolje, zato so organizatorji želeli s tem simboličnim dogodkom mlade čimbolj osvestiti o okoljski problematiki in odnosu do okolja ter hkrati širiti idejo prostovoljstva kot aktiven in dragocen način preživljanja prostega časa mladih.
26 oktober

EU v finančni boj proti podnebnim spremembam

Finančni ministri EU v preteklih dneh niso dosegli dogovora o financiranju boja proti podnebnim spremembam, kar bi lahko ogrozilo mednarodni podnebni dogovor na decembrski konferenci v Koebenhavnu.

V okviru Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, ki se bo danes sestal v Luksemburgu, bodo potekale priprave na vrh EU konec tedna. Ena glavnih tem bo financiranje boja proti podnebnim spremembam. Razdelitev bremen v EU pri financiranju boja proti podnebnim spremembam v državah v razvoju velja namreč za najtežjo temo tokratnega vrha.

23 oktober

Lov za naziv zelene prestolnice Evrope 2012 in 2013 se je začel

top_logo_left Lov za naziv zelene prestolnice Evrope 2012 in 2013 se je začelEvropska mesta z več kot 200.000 prebivalci se lahko potegujejo za naziv zelene prestolnice Evrope 2012 in 2013. Gre za ugledno nagrado, ki jo podeljuje Evropska komisija in pomeni priznanje mestom, ki dosledno dosegajo visoke okoljske standarde in se ves čas zavzemajo za velikopotezne ukrepe, nadaljnje izboljšanje okolja ter trajnostni razvoj.

Prijavijo se lahko mesta z več kot 200.000 prebivalci iz vseh držav članic EU, držav kandidatk (Turčija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Hrvaška) ter Islandije, Norveške in Lihtenštajna. Prijave bodo ocenjene na podlagi 11 okoljskih meril, med katerimi so lokalni prispevek k boju proti podnebnim spremembam, količina odpadkov in gospodarjenje z njimi, narava in biološka raznovrstnost, promet, zrak in voda.

Mesta se lahko prek spleta prijavijo do 1. februarja 2010, zmagovalni mesti pa bosta predvidoma razglašeni oktobra 2010. Prva dobitnika nagrade za zeleno prestolnico Evrope sta bila znana februarja letos. Stockholm bo zelena prestolnica Evrope leta 2010, Hamburg pa leta 2011.

Več informacij je na voljo na spletni strani:

http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/09/1576&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

Več informacij o nagradi je na voljo na spletni strani, kjer se mesta lahko prijavijo: http://ec.europa.eu/education/languages/news/news2853_en.htm