Planet Zemlja

V ponedeljek in torek bo v Bordeaux-u v Franciji potekala konferenca o trajnostnih mestih za prihodnost. Tako bodo na konferenci poskušali raziskati, kako vključiti civilno javnost, da bo oblikovanje trajnostnih mest uspelo.

Podatki kažejo, da v Evropi kar 75 % vseh prebivalcev živi v mestih, ta delež pa naj bi do leta 2020 dosegel že 80 %. Pri tem pa se veliko mest sooča s socialnimi in okoljskimi težavami, do katerih prihaja iz različnih razlogov - preveč gneče, revščine, onesnaževanja in prometa. Kljub vsem problemom pa mesta nudijo tudi veliko možnosti za trajnostno življenje.

Debata na konferenci bo osredotočena na trajnostne načine prevoza in zazidave, urbano biodiverziteto, najpomembnejše pa bo vprašanje vključevanja širše javnosti v dejanja, ki bodo vse elemente povezala v trajnostni razvoj mest.

Pri tem je Bordeaux pravilna izbira za mesto, ki bo gostilo to konferenco. V preteklih letih so namreč implementirali serijo ukrepov, ki so omogočili, da je mesto postalo bolj “zeleno” ter pomagali ponuditi večjo kakovost življenja tam živečim prebivalcem.

Vir: Novinarsko središče EU

V ponedeljek, 14. junija ob 12.30. uri, bo dr. Pavel Gantar v preddverju velike dvorane Državnega zbora odprl fotografsko razstavo Triglavski narodni park in Alpska konvencija. Državni zbor razstavo pripravlja v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom, pripravljena pa je v okviru programa predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji v obdobju 2009-2011.

Razstava je namenjena predstavitvi ciljev in izvajanja Alpske konvencije v zavarovanih območjih, hkrati pa opozarja na pomen ohranjanja narave in vlogo človeka v Triglavskem narodnem parku.

Pobudo za razstavo je dala predsednica odbora Državnega zbora za okolje in prostor Breda Pečan, pripravil pa jo je Janez Bizjak, in sicer v času sprejemanja novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Razstavo si bo moč ogledati vse do petka, 18. junija, ogledajo pa si jo lahko vsi obiskovalci v okviru delovnega časa Državnega zbora s prijavo v recepciji.

Včeraj je potekala nujna seja Odbora DZ za okolje in prostor, ki je bila sklicana na pobudo poslanskih skupin Socialnih demokratov in Zares. V imenu sklicateljev sta v uvodu dr. Luka Jurij in Lojze Poročnik predstavila izhodišča za razpravo, v katerih sta poudarila, da politika Republike Slovenije povezana z odpadno embalažo ni dovolj učinkovita. Po mnenju uvodničarjev mora država temeljito prevetriti sedaj veljavni sistem in sprejeti take popravke, ki bodo stimulirali uporabo povratne embalaže, pa tudi zmanjšali vsakoletne količine embalaže na slovenskem trgu. Državni sekretar ministrstva za okolje in prostor je prisotne seznanil s stališčem ministrstva , da je slovenska veljavna zakonodaja usklajena z direktivami Evropske Unije, je pa razpravo pozdravil in se strinjal, da je potrebo analizirati tudi praktični učinek posameznih določil.

V nadaljevanju so stališča do problematike predstavili tudi predstavniki interesnih združenj in podjetij, ki delujejo v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Razpravljalci so večinoma ugotavljali, da je potrebno razpravo iz segmenta embalaže razširiti na celotno problematiko ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji. Skoraj enoglasna ugotovitev je bila, da je ob sistemskih ukrepih države potrebno bistveno več narediti tudi na ozaveščanju javnosti. Razliko med teorijo in prakso povezano z odpadno embalažo in drugimi odpadki so ilustrirali tudi člani Društva Planet Zemlja. Čeprav je slovenska zakonodaja uklajena z direktivami Evropske Unije, se v praksi dogaja, da država ne stimulira uporabe povratne embalaže, hkrati pa vse več odpadne embalaže konča na deponijah. Društvo je pozvalo poslanke in poslance, da tej temi posvetijo več pozornosti in poskušajo razpravljati in iskati najboljše rešitve na podlagi strokovnih argumentov. Strinjali so se tudi z razpravljalci, ki so poudarjali, da je na področju ozaveščanja kupcev v Sloveniji storjenega bistveno premalo.

Poslanci DZ člani odbora so se strinjali z razširitvijo razprave na celotno področje upravljanja z odpadki, ministrstvo za okolje in prostor so pozvali, da pripravi poročilo o uresničevanju sklepov parlamentarnega odbora iz leta 2008 ter sprejeli sklep, da razpravo prekinejo in z dodatnimi strokovnimi gradivi in poročili ministrstva nadaljuje najverjetneje v začetku jeseni.

Evropska komisija se je odločila vzpostaviti sistem certificiranja trajnostnih biogoriv. Tako je sklenila, da industrijo, javne organe in nevladne organizacije držav članic spodbudi k uvedbi shem za certificiranje vseh vrst biogoriv, vključno s tistimi, ki jih EU uvaža.

Sistem naj bi okrepil izpolnjevanje zahtev EU, po katerih naj bi tudi biogoriva veliko prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Biogoriva pa ne smejo biti pridelana iz gozdov, močvirij in naravnih zaščitenih območij. Nova pravila, ki zadevajo biogoriva, so del smernic o izvajanju Direktive o obnovljivih virih energije, ki gre v veljavo decembra letos.

Ob teh novih pravilih je komisar za energetiko, Günther Oettinger, dejal, da bodo v prihajajočih letih biogoriva glavna alternativna dizelskemu gorivu, zaradi česar je potrebno zagotoviti, da bodo tista biogoriva, ki jih bomo uporabljali, trajnostna.

Pri tem bo vzpostavljen sistem certificiranja izredno strog, saj bo potrebno izpolnjevati stroge okoljske kriterije. Ker pa bo veljal tudi za uvoz, bo imel pozitiven učinek tudi na preostali svet.

Vir: Evropska komisija, Foto: Flickr (MarsW), CC

Evropska komisija in Evropska agencija za okolje sta pripravili poročilo o kakovosti kopalnih voda v EU. Glede na to, da je čistost kopalne vode pomembna za turizem, rastlinstvo, živalstvo ter mnoge druge stvari, je pomembno, da se le-to nadzoruje. Tako v EU vsako leto izvedejo raziskavo, ki pokaže, kakšna je kakovost voda.

Letošnje poročilo kaže, da je 96 % obalnih kopalnih območij ter 90 % rečnih in jezerskih kopalnih voda v letu 2009 izpolnjevalo minimalne standarde. Primerjava podatkov za leto 2009 in za leto 1990 kaže, da se je kakovost izboljšala in sicer iz 80 % leta 1990 na 96 % v letu 2009. Celinske vode pa so pri tem zabeležile še večji porast v kakovosti, saj se je iz 52 % dvignilo kar na 90 %.

Komisar za okolje Janez Potočnik je ob tem dejal, da se je kakovost voda v zadnjih tridesetih letih zares zelo izboljšala, a delo s tem ni zaključeno. Pomembno je, da se še naprej prizadeva za izboljševanje kakovosti. K temu je Jacqueline McGlade, izvršna direktorica Evropske agencije za okolje, dodala, da bo za nadaljnje izboljšanje kakovosti potrebno sodelovanje državljanov, ki jih je treba osvestiti ter pozvati k sodelovanju (npr. k izražanju mnenj in podobno).

Vir: Evropska komisija

Danes popoldne bo v Državnem zboru potekala 9. nujna seja Odbora za okolje in prostor. Glavna tema seje bo razprava o problematiki ravnanja z odpadno embalažo. Poleg tega pa bo predstavljen tudi predlog sklepa v zvezi z odzivom Vlade na načrte o izgradnji terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Tržaškem zalivu in v njegovem obalnem območju.

Ker bo glavnino pogovorov predstavljalo ravnanje z odpadno embalažo, so na sejo Odbora za okolje in prostor povabljeni subjekti iz različnih področij, ki so s temo tako ali drugače močno povezani. Med povabljeni so na primer poslanec dr. Luka Juri, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije ter podjetja, kot sta Interseroh, d.o.o. ter Surovina, d.d.

Glavni razlog za sklic nujne seje Odbora za okolje in prostor je dejstvo, da je trenutni sistem obdavčitve embalaže neučinkovit, saj ne spodbuja reciklaže oziroma njene zmanjšane proizvodnje. Trenutna obdavčitev embalaže je omembe vredna le v primeru PVC embalaže, medtem ko je za druge vrste embalaže le simbolična. Zato je smiselno, da se obdavčitev poveča tako, da to proizvajalcem ne bi škodilo, hkrati pa bi celotno skupnost spodbudilo k bolj racionalnemu in okolju prijaznemu ravnanju z embalažo.

Vir: Državni zbor; Foto: Nino Barbieri, Wikipedia