Planet Zemlja

Včeraj je v Državnem zboru Republike Slovenije (DZ RS) potekala novinarska konferenca zaradi zahteve za sklic nujne seje Odbora DZ RS za okolje in prostor na temo ravnanje z odpadno embalažo. Svoje mnenje o tematiki sta predstavila poslanca dr. Luka Juri in Tadej Slapnik ter član Društva Planet Zemlja Vili Grdadolnik. Glavni namen zahteve za sklic nujne seje je sprememba načina obdavčitve embalaž, ki je trenutno neučinkovita in nelogična.

Vili Grdadolnik je povedal, da je trenuten način obdavčitve embalaže neučinkovit, saj ne spodbuja niti reciklaže niti zmanjševanja same proizvodnje embalaže. Meni, da bi bilo potrebno zmanjšati predvsem proizvodnjo embalaže ter proizvode ponuditi na okolju čim bolj sprejemljiv način. Zmanjšati bi morali proizvodnjo nepotrebnega materiala, kot so na primer plastični oziroma papirnati ovitki, stiropori ali brezplačne nakupovalne vrečke, ki se jih po prvi uporabi odvrže.

Dr. Juri se je osredotočil na ekonomski vidik problema ter trenutno stanje obdavčitve embalaže. Povedal je, da je trenutno omembe vredna samo obdavčitev embalaže, narejene iz PVC, medtem pa je obdavčitev ostalih embalaž zgolj simbolična. Podal je podatek za obdavčitev ene brezplačne nakupovalne vrečke, ki je enaka 0,00000459 €. Če povemo to z drugimi besedami, je potrebno zbrati kar 217.865 vrečk, da se pobere 1 € davka. Dodal je, da bi morali davek dvigniti na način, da to ne bi škodilo proizvajalcem, hkrati pa bi jih spodbudilo k bolj racionalnemu in okolju prijaznemu ravnanju z embalažo.

Tadej Slapnik je utemeljil zahtevo za sklic nujne seje Odbora za okolje in prostor z besedami, da je nujno potrebno čimprej urediti vprašanje ločenega zbiranja odpadkov in reciklaže ter doseči čim manjšo proizvodnjo teh odpadkov. Sogovorniki so se na koncu strinjali, da mora biti izziv reševanja odpadkov polje iskanja dolgoročne skupne rešitve, ki vključuje tudi širšo javnost.

Včeraj se je ekstremni slovenski kolesar Radovan Skubic Hilarij podal na svoj najdaljši podvig doslej. Hilarij namreč namerava v 90 dneh po Sloveniji prekolesariti 25 tisoč kilometrov. Na pot so ga v Termah Snovik včeraj pospremili partnerji projekta, ki so ga poimenovali 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. Hilarij želi s svojim podvigom namreč opozoriti na pomen ohranjanja Zemlje ter hkrati prispevati k dvigu ekološke zavesti prebivalcev Slovenije.

Hilarijev podvih naj bi se končal 29. avgusta 2010, vsak dan pa naj bi prekolesaril 290 kilometrov in prevozil 20 občin. S prav toliko župani pa bodo tudi podpisane listine, s katerimi se bodo občine zavezale k skrbi za ohranjanje naravnega okolja, podpori razvoja ter učinkovitega in odgovornega ravnanja s skupnimi naravnimi viri.

Njegovo kolesarjenje bodo spremljale tudi številne okoljevarstveno obarvane prireditve na temo slovenskih gozdov, voda in ozračja. V teh 90 dneh se bo zvrstilo tudi več praznovanj občinskih praznikov, tradicionalnih turističnih prireditev ter mednarodnih okolju posvečenih dni, kar bo predstavljalo odlično priložnost, da ultramaratonec tudi druge Zemljane malo pouči o pomenu našega planeta.

Vir: Razvoj.si

V četrtek, 3. junija, bo v Državnem zboru potekal Pomladni dan, ki je letos posvečen evropskemu državljanstvu ter temeljnim pravicam. Namen Pomladnega dne je približati Evropo mladim državljanom ter s tem krepiti državljansko vzgojo.

Srečanje mladih bo v Državnem zboru vodila predsednica Odbora za zadeve Evropske unije, Darja Lavtižar Bebler, mlade udeležence pa bodo nagovorili predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, minister dr. Igor Lukšič in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji mag. Mihaela Zupančič, dogodka se bodo udeležili tudi veleposlaniki držav članic EU.

Največji poudarek bo tudi letos na mladih, ki bodo v četrtek imeli glavno besedo, ko bodo predstavljali svoja mnenja oziroma stališča.

Pomladni dan se sicer vsako leto osredotoči na novo temo in poskuša pozornost mladih usmeriti k gospodarskim, družbenim ter političnim vprašanjem, ki so za Evropo pomembna. Ker pa je letošnje leto v celoti namenjeno boju proti revščini ter socialni izključenosti, tudi Pomladni dan podpira cilje povezane s to tematiko, preko dogodka pa usmerja mlade, da razmišljajo o tem, kakšna naj bo Evropa jutri.

V okviru Pomladnega dne pa bodo letos poleg že omenjenega problema revščine ter socialne izključenosti obravnavali tudi druge pomembne teme, kot sta na primer biodiverziteta in podnebne spremembe.

Vir: Državni zbor