Planet Zemlja

Včeraj so v Bruslju razglasili dobitnike evropskih poslovnih nagrad za okolje 2010. Zmagala so podjetja iz Velike Britanije, Belgije, Nemčije ter Švice. Nagrade se podeljujejo podjetjem, ki so najboljša izmed najboljših in so že uspela v konkurenci na nacionalnem nivoju.

Nagrade so podelili v štirih kategorijah, vse štiri pa imajo skupno to, da služijo pohvali podjetjem, ki pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju in sicer s kombiniranjem inovativnosti, ekonomske samozadostnosti, okoljske skrbi ter socialne odgovornosti.

Nagrajenci so bili izbrani med 141 kandidati iz 24 držav članic, kar hkrati predstavlja največ kandidatur odkar so v letu 1987 začeli s podeljevanjem omenjenih nagrad.

Prva izmed nagrad je namenjena upravljanju podjetij, gre za podjetja, ki imajo izredno strateško vizijo in sistem upravljanja, ki jim omogoča stalno izpopolnjevanje svojega prispevka k trajnostnemu razvoju. To nagrado je prejelo podjetje The Findus Group iz Velike Britanije za svoj projekt »Fish for life«, s čimer podpirajo trajnostne ribarnice.

Naslednja nagrada se podeljuje za izdelek, dobijo pa jo podjetja, ki so uspela razviti nov izdelek oziroma storitev, ki prav tako pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju. To nagrado je prejelo podjetje EnergyICT iz Belgije za implementacijo naprednega energijskega managerskega sistema EIserver v britanskih trgovinah Tesco.

Tretja izmed nagrad se podeljuje za sam proces, namenjena pa je podjetjem, ki so razvila in aplicirala novo produktno tehnologijo, ki pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju. Zmagovalca v tej kategoriji sta Zenergy Power GmbH and Bültmann GmbH iz Nemčije, ki sta uspela zreducirati porabo energije za 50% z uporabo posebne tehnologije.

Zadnja nagrada se podeljuje za mednarodno kooperacijo, podelijo pa jo podjetjem, ki so razvila internacionalno sodelovanje, ki omogoča delitev znanja in tehnologije, kar pa v končni fazi prav tako vodi do trajnostnega razvoja v razvijajočih se državah. Zmagalo je podjetje Ferrovial iz Španije in sicer s projektom »Maji ni Uhai« oziroma po naše Voda je življenje. S tem projektom so zagotovili dostop do vode in sanitarnih storitev na območju Serengeti v Tanzaniji.

Vir: EBAE

Evropska komisija je včeraj objavila poročilo, v katerem opozarja, da morajo velike gospodarske sile korenito spremeniti svoj način uporabe omejenih virov. V poročilu so proizvode, materiale ter same gospodarske dejavnosti razvrstili glede na svoje učinke na okolje in vire. Mednarodni forum za trajnostno upravljanje virov v poročilu tako ugotavlja, da morajo zakonodajalci in oblikovalci politik, če želijo najti optimum za blaginjo Zemlje, preko davkov ter različnih spodbud dati zagon okolju prijaznejšim kmetijskim praksam ter zmanjšati porabo fosilnih goriv.

Ob tem je komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, dejal, da poročilo jasno kaže na nujnost premika na gospodarstvo, ki bo z vidika uporabe virov veliko bolj učinkovito. Dodal je še, da je eden najučinkovitejših ter najuspešnejših pristopov ta, da se preko davkov spremeni cenovne signale.

Kot je dejala Angela Cropper, namestnica izvršnega direktorja programa Združenih narodov za okolje, se da doseči tako trajnostno gospodarsko rast kot tudi okoljsko blaginjo. Najprej pa moramo pospešiti prizadevanja, ki imajo pomemben vpliv na ekosisteme - pomembno je, da se ljudem ponovno da nasvete, po katerih naj omejijo uživanje mesa, ugašajo luči, izolirajo svoje domove, se čim manj vozijo z avtomobili in podobno.

V poročilu so kot tisti procesi, proizvodi in materiali, ki najbolj obremenjujejo okolje po svetu, izpostavljeni kmetijski proizvodi, zlasti živalski, saj so ravno živali tiste, ki se prehranjujejo z več kot polovico svetovnih prehrambenih poljščin. Poleg tega so izpostavljeni tudi porabniki fosilnih goriv ter materiali kot so plastika, železo, jeklo in aluminij, ki imajo največji učinek zaradi svojega življenjskega cikla.

Tako je forum med tistimi pritiski na okolje, ki jih je potrebno nujno zmanjšati, izpostavil sledeče: podnebne spremembe, spremembe življenjskega prostora, onesnaženje z dušikom in fosforjem, prekomeren ribolov, prekomerno izkoriščanje gozdov in drugih virov, invazivne vrste, ogroženost pitne vode in slabe sanitarno-higienske razmere, zgorevanje trdih goriv v gospodinjstvih, izpostavljenost svincu, onesnaženost zraka v mestih ter izpostavljenost trdnim delcem na delovnem mestu.

Vir: Evropska komisija

Včeraj je v Državnem zboru Republike Slovenije (DZ RS) potekala novinarska konferenca zaradi zahteve za sklic nujne seje Odbora DZ RS za okolje in prostor na temo ravnanje z odpadno embalažo. Svoje mnenje o tematiki sta predstavila poslanca dr. Luka Juri in Tadej Slapnik ter član Društva Planet Zemlja Vili Grdadolnik. Glavni namen zahteve za sklic nujne seje je sprememba načina obdavčitve embalaž, ki je trenutno neučinkovita in nelogična.

Vili Grdadolnik je povedal, da je trenuten način obdavčitve embalaže neučinkovit, saj ne spodbuja niti reciklaže niti zmanjševanja same proizvodnje embalaže. Meni, da bi bilo potrebno zmanjšati predvsem proizvodnjo embalaže ter proizvode ponuditi na okolju čim bolj sprejemljiv način. Zmanjšati bi morali proizvodnjo nepotrebnega materiala, kot so na primer plastični oziroma papirnati ovitki, stiropori ali brezplačne nakupovalne vrečke, ki se jih po prvi uporabi odvrže.

Dr. Juri se je osredotočil na ekonomski vidik problema ter trenutno stanje obdavčitve embalaže. Povedal je, da je trenutno omembe vredna samo obdavčitev embalaže, narejene iz PVC, medtem pa je obdavčitev ostalih embalaž zgolj simbolična. Podal je podatek za obdavčitev ene brezplačne nakupovalne vrečke, ki je enaka 0,00000459 €. Če povemo to z drugimi besedami, je potrebno zbrati kar 217.865 vrečk, da se pobere 1 € davka. Dodal je, da bi morali davek dvigniti na način, da to ne bi škodilo proizvajalcem, hkrati pa bi jih spodbudilo k bolj racionalnemu in okolju prijaznemu ravnanju z embalažo.

Tadej Slapnik je utemeljil zahtevo za sklic nujne seje Odbora za okolje in prostor z besedami, da je nujno potrebno čimprej urediti vprašanje ločenega zbiranja odpadkov in reciklaže ter doseči čim manjšo proizvodnjo teh odpadkov. Sogovorniki so se na koncu strinjali, da mora biti izziv reševanja odpadkov polje iskanja dolgoročne skupne rešitve, ki vključuje tudi širšo javnost.

Včeraj se je ekstremni slovenski kolesar Radovan Skubic Hilarij podal na svoj najdaljši podvig doslej. Hilarij namreč namerava v 90 dneh po Sloveniji prekolesariti 25 tisoč kilometrov. Na pot so ga v Termah Snovik včeraj pospremili partnerji projekta, ki so ga poimenovali 90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. Hilarij želi s svojim podvigom namreč opozoriti na pomen ohranjanja Zemlje ter hkrati prispevati k dvigu ekološke zavesti prebivalcev Slovenije.

Hilarijev podvih naj bi se končal 29. avgusta 2010, vsak dan pa naj bi prekolesaril 290 kilometrov in prevozil 20 občin. S prav toliko župani pa bodo tudi podpisane listine, s katerimi se bodo občine zavezale k skrbi za ohranjanje naravnega okolja, podpori razvoja ter učinkovitega in odgovornega ravnanja s skupnimi naravnimi viri.

Njegovo kolesarjenje bodo spremljale tudi številne okoljevarstveno obarvane prireditve na temo slovenskih gozdov, voda in ozračja. V teh 90 dneh se bo zvrstilo tudi več praznovanj občinskih praznikov, tradicionalnih turističnih prireditev ter mednarodnih okolju posvečenih dni, kar bo predstavljalo odlično priložnost, da ultramaratonec tudi druge Zemljane malo pouči o pomenu našega planeta.

Vir: Razvoj.si

V četrtek, 3. junija, bo v Državnem zboru potekal Pomladni dan, ki je letos posvečen evropskemu državljanstvu ter temeljnim pravicam. Namen Pomladnega dne je približati Evropo mladim državljanom ter s tem krepiti državljansko vzgojo.

Srečanje mladih bo v Državnem zboru vodila predsednica Odbora za zadeve Evropske unije, Darja Lavtižar Bebler, mlade udeležence pa bodo nagovorili predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, minister dr. Igor Lukšič in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji mag. Mihaela Zupančič, dogodka se bodo udeležili tudi veleposlaniki držav članic EU.

Največji poudarek bo tudi letos na mladih, ki bodo v četrtek imeli glavno besedo, ko bodo predstavljali svoja mnenja oziroma stališča.

Pomladni dan se sicer vsako leto osredotoči na novo temo in poskuša pozornost mladih usmeriti k gospodarskim, družbenim ter političnim vprašanjem, ki so za Evropo pomembna. Ker pa je letošnje leto v celoti namenjeno boju proti revščini ter socialni izključenosti, tudi Pomladni dan podpira cilje povezane s to tematiko, preko dogodka pa usmerja mlade, da razmišljajo o tem, kakšna naj bo Evropa jutri.

V okviru Pomladnega dne pa bodo letos poleg že omenjenega problema revščine ter socialne izključenosti obravnavali tudi druge pomembne teme, kot sta na primer biodiverziteta in podnebne spremembe.

Vir: Državni zbor

Danes popoldne se bo v Bruslju pričela največja letna evropska konferenca o okolju, ki bo trajala do petka, 4. junija. Konferenca bo letos posvečena biotski raznovrstnosti, na njej pa se bo zvrstilo okoli 30 razprav, na katerih bo obravnavano trenutno stanje biotske raznovrstnosti ter narave. Udeleženci pa bodo skušali tudi najti možnosti, s katerimi bi se preprečilo izginjanje raznovrstnosti.

V tem tednu bodo predstavljene tudi nekatere nove pobude na to tematiko in sicer informacijski sistem za biotsko raznovrstnost (BISE), nov spletni portal, na katerem bodo predstavljali informacije o biotski raznovrstnosti v Evropi ter novo referenčno poročilo za merjenje napredka na tem področju.

Vir: Novinarsko središče EU