Planet Zemlja

Mednarodna organizacija Global Footprint Network (GFN) je na podlagi rezultatov svoje raziskave opozorila, da bomo prebivalci Zemlje do petka, 20. avgusta, porabili vse naravne vire, ki bi jih Zemlja ustvarila v letu dni. To pomeni, da bomo od sobote dalje živeli od »kredita« naravnih virov planeta.

Organizacija, ki ima sedež v Oaklandu, že leta spremlja, kdaj človeštvo izrabi svoj »ekološki proračun« za tekoče leto. Dan, ko se to zgodi, pa imenuje Dan prekomernega izčrpavanja Zemlje. Tokrat bo ta dan nastopil v soboto. To pomeni, da bomo do konca leta porabljali zaloge naravnih virov, ogljikov dioksid pa se bo kopičil v atmosferi, navaja organizacija v sporočilu za javnost.

Predsednik GFN Mathis Wackernagel je nad tem dejstvom že izrazil zaskrbljenost. “Če svoj letni proračun porabite v devetih mesecih, boste verjetno izjemno zaskrbljeni. Situacija pa ni nič boljša, ko gre za naš ekološki proračun,” je med drugim poudaril Wackernagel.

Več na strani: http://www.footprintnetwork.org/earthovershootday

Povišane temperature južnoazijskega Andamanskega morja, ki so posledica globalnega segrevanja, so povzročile skoraj popolno odmrtje koral na tem območju. Od maja, ko so znanstveniki pričeli z opazovanjem, je prišlo do razbarvanja in odmrtja približno 80 odstotkov koral na tem območju, pojav pa naj bi se v prihodnjih mesecih še širil.

Po poročanju Environment News Service naj bi do odmiranja prišlo, ker je v drugi polovici maja temperatura vode dosegla 34?C, kar je štiri stopinje nad dolgoletnim povprečjem. Ta izjemno obsežni pojav pa ne pomeni le ekološke katastrofe, ampak tudi socialno, saj so korale predstavljale vir preživetja številnim revnim prebivalcem v Indokini in na otoku Sumatra. Podoben pojav so letos opazili tudi v okolici Šri Lanke, Tajske, Malezije in v Indoneziji.

Potem ko je britansko naftno podjetje BP 15. julija po treh mesecih uspelo zaustaviti iztekanje nafte iz poškodovane naftne vrtine v Mehiškem zalivu, še vedno poteka intenzivno čiščenje obal ameriških zveznih držav, ki so bile ob razlitju najbolj prizadete. Razlitje tik pred začetkom turistične sezone je povzročilo izjemen upad obiska, zato je predsednik Obama z družino pretekli vikend preživel na obali Floride in s plavanjem v morju skušal Američane prepričati, da je obisk obal Mehiškega zaliva ponovno varen. Pri tem je poudaril, da delo še ni končano in da predstavniki njegove administracije ne bodo odšli, dokler ne bo.

V mesecih po največji okoljski katastrofi v zgodovini ZDA je britanski BP prejel veliko število odškodninskih zahtevkov turističnih agencij, hotelov in drugih podjetij, ki so doživela izjemen izpad dohodka. V ta namen je bil že ustanovljen sklad za odškodnine, v katerem je 20 milijard dolarjev.

V preteklem tednu se je od Petermannovega ledenika na Grenlandiji odtrgal ledeni otok, ki bi lahko bil največji odtrgani ledeni otok v zgodovini. Ledena plošča s površino 260 km? se je odtrgala približno 1.000 km južno od severnega pola, s čimer je Petermannov ledenik izgubil četrtino svoje dolžine.

Po poročanju National Geographica je do podobnega pojava prišlo leta 1962, vendar ni znano, koliko je meril takrat odtrgani otok. Tako kot mnogi drugi ledeniki se tudi Petermannov ledenik v zadnjih letih krči zaradi globalnega segrevanja.

Svetovna meteorološka organizacija je v tem tednu objavila ugotovitve o povezavi aktualnih naravnih katastrof z napovedanimi podnebnimi spremembami. Serija naravnih nesreč od vročinskega vala v Rusiji pa do poplav v Pakistanu, plazov blata na Kitajskem in suš v podsaharski Afriki se po mnenju strokovnjakov ujema z napovedmi Medvladne skupine za podnebne spremembe (IPCC).

Intenzivnost podnebnih pojavov naj bi se v prihodnjih letih še stopnjevala, k čemur prispevata tudi pojava el Ni?o in la Ni?a, ki sta se razvila v Tihem oceanu. Zato je primarna naloga Svetovnega raziskovalnega programa podnebja (WCRP) raziskovanje ekstremnih podnebnih pojavov, v zvezi s čimer bo med 27. in 29. septembrom letos v Parizu potekala delavnica na temo merjenja in metodologij ocenjevanja ekstremnih podnebnih pojavov. S pomočjo novih spoznanj naj bi lažje ocenjevali tveganja za pojav naravnih katastrof, ki nam grozijo v prihodnosti.

Portugalska je v petih letih skoraj potrojila delež električne energije proizvedene iz obnovljivih virov, ki bo do konca leta 2010 znašal že 45 odstotokov. Po poročanju svetovnih medijev gredo zasluge za tak napredek predvsem povečanju deleža vetrne energije. Portugalska se tako v svetu uvršča na tretje mesto – za Islandijo in Dansko – po proizvodnji celotne energije iz obnovljivih virov, pri čemer ni upoštevana energija pridobljena iz hidroelektrarn.

V Sloveniji je delež obnovljivih virov pri proizvodnji električne energije 28-odstoten, v skladu z evropskimi predpisi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov pa ga bo treba do leta 2020 povečati na 42 odstotkov. Poleg tega nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 določa, da mora Slovenija do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež obnovljivih virov energije v končni bruto uporabi energije.