Planet Zemlja

V januarju letošnjega leta so partnerji Univerza v Ljubljani, Zavod za gozdove Slovenije ter Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov - Dinaricum pričeli s projektom LIFE+ SloWolf, ki bo trajal vse do konca leta 2013. Projekt je namenjen dolgoročnemu ohranjanju populacije volkov, njihovega glavnega plena, življenjskega prostora v Sloveniji ter izboljšanju odnosov in sobivanja z ljudmi.

V tem okviru so v mesecu juliju postavili internetno stran www.volkovi.si. Gre za prvo spletno stran, namenjeno celovitemu pregledu nad slovensko populacijo volkov in vpogledu v izsledke raziskav, povezanih s temi živalmi.

Kot pojasnjuje koordinatorica projekta SloWolf, Anamarija Žagar, stran omogoča obiskovalcem branje informacij o zgodovini in življenju volkov, tistim najbolj zainteresiranim pa tudi, da se pridružijo sledenju volkovom ter drugim aktivnostim, ki potekajo v povezavi s projektom.

Naj za konec izpostavimo še glavno sporočilo prof. dr. Ivana Kosa iz oddelka za biologijo Univerze v Ljubljani, ki pravi, da so najpomembnejši dejavniki pri ohranjanju volkov zagotovo toleranca ljudi ter njihove dejavnosti.

Vir: volkovi.si, Foto: Miha Krofel

Ultramaratonski kolesar, Radovan Skubic Hilarij, je le še en teden oddaljen od konca svojega podviga - devetdeset dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje. V tem času bo Hilarij prekolesaril več kot 25.000 kilometrov po Sloveniji.

Hilarij bo svoj podvig končal v Termah Snovik, kjer se je kolesarjenje pred slabimi tremi meseci tudi pričelo. Tja naj bi prispel ob 18. uri, nedvomno pa bo vesel pozdrava in aplavza s strani Slovencev. Ob njegovem sprejemu pripravljajo tudi pravo zabavo, ki bo počastila veliko voljo, ki je bila v teh treh mesecih izkazana.

Po dveh posvetih društvo Focus tokrat organizira že tretji posvet v okviru projekta »Slovenija znižuje CO2 - podnebni posveti«. Le-ta bo potekal v sredo, 25. avgusta, med 14.30 in 17. uro, v dvorani 2 na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. Tokratna tema govori o kmetijstvu, natančneje, kaj Zakon o podnebnih spremembah prinaša za to panogo.

S posveti želijo pri društvu javnosti predstaviti vsebino osnutka omenjenega zakona, tokrat s poudarkom na kmetijstvu. Posvet ima tako dva cilja - informiranje javnosti o vsebini osnutka ter zbiranje komentarjev zainteresirane javnosti na osnutek.

Zainteresirani pa lahko svoje predloge, mnenja in komentarje posredujete tudi že pred uradnim posvetom - in sicer preko spletne strani, kjer boste našli tudi druge komentarje, informacije in vse, kar vas morebiti še zanima o tej tematiki.

Pred nekaj dnevi so iz škotskega konzervatorija sporočili, da se je v divjini rodil prvi bober v skoraj štiristo letih. Gre za izjemen dosežek, saj to rojstvo pomeni ogromen korak k ponovnemu naseljevanju vrst, ki so že izginile iz svojega osnovnega naravnega okolja, od kjer jih je pregnal intenziven lov in neustrezno poseganje človeka v naravo.

Kot so zapisali, so 11 bobrov naselili v divjino, od tega pa so trije izginili v letu 2008. Letos so dodali še dva nova, ki so ju tudi natančno opazovali. Ob tem izrednem dogodku so vpleteni dejali, da predstavlja izjemen korak pri ponovni vzpostavitvi populacije bobrov v divjini Velike Britanije. Prav tako kaže, kako se lahko mala populacija začne sama obnavljati v nekem okolju.

Vir: Yale University, Foto: Per Harald Olsen, GNU licenca

V torek so iz Krajinskega parka Strunjan sporočili, da bodo odslej morje in obalo omenjenega parka spremljali ter ugotovitve tudi sistematično beležili člani društva Morigenos. Javni zavod Krajinski park ter društvo Morigenos sta namreč podpisala pogodbo, po kateri do konca oktobra omenjeno društvo opravlja pregled stanja morja na tem območju.

Pogodbo o sodelovanju sta podpisala direktor Javnega zavoda Strunjan mag. Marko Starman in predstavnica društva Morigenos Polona Kotnjek, Foto: Zdravko Primožič / FPA

Do podpisa pogodbe je prišlo, ker Zavod do konca leta 2010 ostaja brez plovila za opravljanje terenskega dela v morskem delu parka. Konec leta bodo plovilo kupili v okviru projekta Climaparks, dotlej pa jim bo pri delu pomagalo društvo Morigenos, ki je tudi že sedaj prostovoljno sodelovalo z zavodom. S to pogodbo pa sodelovanje postaja uradno, kar prinaša pozitivne posledice za spremljanje stanja na morju.

Kot je povedala predstavnica društva, Polona Kotnjek, med najpogostejše kršitve varstvenih režimov prištevajo polaganje mrež, zasidranje, kjer ni dovoljeno ter tudi glisiranje preblizu obalnega dela.

Vse to naj bi izhajalo iz povečanega števila plovil ter tudi iz neosveščenosti ljudi - tako bodo člani društva kršiteljem delili tudi brošure, ki bodo opisovale pravila vedenja v parku, ob neupoštevanju pravil pa bodo tudi obveščali pristojne službe. Med njihove naloge pa bo spadalo tudi beleženje prisotnosti živalskih vrst ter morebitnih posebnosti na morskem in obalnem območju parka.

Bronx Zoo, The Toledo Zoo, Tanzanijska vlada in Svetovna banka so včeraj sporočili, da so sto redkih Kihansi spray krastač, ki so na robu izumrtja, prepeljali v Tanzanijo, njihov naravni dom.

Kot so povedali, so ene izmed najbolj redkih dvoživk na svetu načrtno vzgajali v omenjenih Zoo-jih, zdaj, ko je bil primeren čas, pa so jih prepeljali v razmnoževalni center v Dar es Salaamu. Tam jih bodo počasi aklimatizirali na njihovo naravno okolje ter jih nato vrnili v naravo.

Kot je ob tej priložnosti povedal Jim Breheny, direktor Bronx Zoo-ja in podpredsednik WCS (Wildlife Conservation Society), so se leta trudili za ta pomemben korak pri ponovni predstavitvi neke vrste, tako da so sedaj, ko so prve krastače že v Tanzaniji, zares zelo veseli.

Vzgajanje te krastače je potekalo preteklih deset let, in sicer vse od leta 1999, ko se je njihovo življenje v Tanzaniji močno poslabšalo ob izgradnji jeza za hidroelektrarno. Omenjena dvoživka je bila v divjini zadnjič videna 2004. leta, medtem ko je 2009. že bila razglašena za izumrlo.

Danes živi 5000 teh krastač v The Toledo Zoo-ju in 1500 v Bronx Zoo-ju. Oba izmed živalskih vrtov bosta tudi v prihodnje vzgajala te živali ter jih vračala v naravno okolje Tanzanije.

Vir: WCS, Foto: Julie Larsen Maher, WCS