Planet Zemlja

Prehitra rast invazivne rastline, vodne hijacinte, je resno ogrozila največji vir preživetja in pravo srce Afrike, Viktorijino jezero, s povzročanjem neugodnih razmer za ribolov, od katerega je po večini odvisno lokalno prebivalstvo.

A z malo pomoči ZDA, na kateri temelji tamkajšnja organizacija prostovoljcev, so okoljsko krizo spremenili v gospodarsko korist.

Podeželske skupnosti so se s skupino vaških prostovoljcev spravile na podvig izločevanja rastline iz jezera. Težka, a prilagodljiva narava jim je omogočila iz okoljske krize narediti dobiček, saj so iz rastline pričeli tkati košare, stole in druge kose pohištva, med drugim tudi biološko razgradljive.

Ker jezero predstavlja ključni vir za kopanje, kuhanje in pitje vode, obenem pa tudi za ribolov, je bilo tovrstno postopanje več kot nujno. Čeprav jim zaenkrat uspeva čiščenje zgolj ob delih jezera, ki so neposredno ob obali, je razlika v izboljšanju v kakovosti vode menda že občutna.

Vir: TreeHugger
Foto: Wikipedia

Enajsta Alpska konferenca, ki se bo zgodila 8. in 9. marca, poteka ob zaključku dveletnega slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji, ob tem pa obeležujemo tudi dvajset let njenega obstoja. Alpska konvencija, v kateri poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Nemčija, Monako, Švica in Evropska unija kot sopodpisnica, ni namenjena samo varovanju okolja, temveč vsem izzivom razvoja alpskega prostora, med drugim prometu, turizmu, kmetijstvu in gozdarstvu.

V obdobju slovenskega predsedovanja je bila posebna pozornost namenjena uresničevanju Alpske konvencije na lokalni in regionalni ravni ter posebnostim izzivov, ki jih predstavljajo podnebne spremembe v alpskem prostoru. Za Slovenijo bo predsedovanje Alpski konvenciji prevzela Švica.

Alpska konferenca je politični organ odločanja Alpske konvencije, njeni člani pa so ministri alpskih držav. Praviloma zaseda na vsaki dve leti pri predsedujoči pogodbenici.

Vir: MOP
Foto: Wikipedia

Naročanje odvoza kosovnih odpadkov bo po novem potekalo preko dopisnic v času od marca do novembra za tekoče leto. Vsako gospodinjstvo bo preko prejete dopisnice lahko naročilo brezplačen odvoz do enega kubičnega metra odpadkov.

Kosovni odpadki so vsi tisti odpadki, ki zaradi svoje teže, velikosti ali oblike, niso primerni za odlaganje v običajnih zabojnikih za mešane komunlane odpadke.

Na tovrsten način zbiranja odpadkov nas je poleg zakonodaje prisilila skrb za večji nadzor in pregled nad odpadki. Opisani način je tudi nedvomno bolj prijazen do uporabnikov.

Foto: Fogstein.com

Na konferenci je bila rdeča nit osredotočena na prihodnje scenarije in etične študije na področju podnebnih sprememb s poudarkom na implikacijah katastrofičnih scenarijev na procese odločanja na lokalni, regionalni in globalni ravni.

Konferenca, ki sta jo organizirala UNESCO in ASO Ljubljana in je potekala od 1. do 3. marca na Bledu, je bila zaznamovana s predavanji in razpravami, katere so vodili svetovno priznani strokovnjaki področja, med drugim tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Luka Omladič.

Več si lahko preberete na spletni strani www.inepa.eu.

Društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) letos, že drugo leto zapored, pripravlja Eko konferenco z naslovom »Cena podnebnih storitev«. Konferenca, ki jo bo gostilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, se bo začela v četrtek, 21. aprila, zaključila pa na svetovni dan Zemlje, v petek, 22. aprila.

Letošnje srečanje bo s pomočjo vidnih strokovnjakov s področij ekologije, klimatologije, ekonomije, izobraževanja, komunikologije in drugih skušalo dokazati vse večjo soodvisnost ekonomije in ekologije. Skušali pa bodo tudi odgovoriti na težave stroke pri širjenju njenih spoznanj med širšo javnost.

Tako se bo konferenca vrtela med temami, kot so: Odpadki kot poslovna priložnost; Okolje v gospodarstvu; Energetika včeraj, danes, jutri; Izobraževanje in dobre prakse ter Komuniciranje ali informacijsko onesnaževanje.

Vabljeni!

Violinist in idejni vodja skupine Terrafolk Bojan Cvetrežnik nam je med pogovorom povedal, da po njegovem mnenju glasba onesnažuje zrak. »Moralo bi biti manj glasbe in več tišine, saj glasba sama po sebi brez tišine ne obstaja.«

In ker smo se ravno dotaknili onesnaževanja, nas je posledično zanimalo, če se sam počuti okoljevarstvenika. »Odpadke že ločujem, a to se mi zdi zgolj pesek v oči. Moj avto je star, vendar menim, da je to boljše kot najnovejši ekološki avto. Moram priznati, da se bolj kot ekologa počutim nasprotnika potrošniške družbe, čeprav sem, tako kot vsi, del tega sistema in se zavedam, da mimo hobijev, povezanih z denarjem, ne moremo. No, morda nekoč,« je Cvetrežnik zaključil temo.