Planet Zemlja

Podnebne spremembe so realnost in predstavljajo eno največjih okoljskih, družbenih in gospodarskih groženj, s katero se sooča človeštvo.

Septembra 2011 se je začel projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« s podnaslovom »Kako jim je uspelo?«. Projekt se osredotoča na osem prednostnih področij: obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, trajnostna mobilnost, ekološko kmetovanje, trajnostni razvoj podeželja, vrednostna veriga lesa, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter prilagajanje na podnebne spremembe.

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Urad vlade za komuniciranje in Umanotera bodo v sredo na novinarski konferenci predstavili imenovani projekt, kjer bodo sogovorniki predstavili 20 izbranih primerov dobrih praks, ki uspešno znižujejo izpuste CO2: 15 slovenskih in 5 tujih.

Te primere bodo v naslednjih mesecih podrobneje predstavili zainteresirani javnosti po Sloveniji ter oblikovali priporočila za njihovo nadaljnje širjenje in uporabo.

Povzeto po: PEK

Izražanje ustvarjalnosti in ustvarjanje podob ne zahteva vedno umetnih materialov. Luka Kastelic je namreč letos s posebno tehniko 3D oblikovanja buč izrezljal obraze znanih politikov.

Pri omenjeni tehniki se buča izkoristi kot kiparski material, kjer pa moramo paziti, da je ne preluknjamo, saj je debela največ 5 cm - odvisno od vrste buče. Buče je Luka izdelal samo s kuhinjskim nožem za lupljenje krompirja. Pravi, da za je za izdelavo takšne buče potreben le majhen nož, ena ura časa in najpomembneje - interes.

Luka Kastelic nas je letos že presenetil s predstavitvijo Tematskega parka Labirint Bled, ki je sestavljen iz koruznega, gozdnega in travniškega labirinta. Obiščete ga lahko od junija do konca oktobra na Bledu.

Več o oblikovanju 3D oblikovanju buč lahko poiščete na Lukovi spletni strani www.halloween-pumpkin-carving.org.

In še to: Razlika med Lukom Kastelicem in slovenskimi politiki je, da Luka prodaja buče samo za noč čarovnic, politiki pa

 celo leto

Sončni kolektorji so sistemi, ki so namenjeni izkoriščanju sončne energije, ki se uporablja za ogrevanje stavb in sanitarne vode. Trg sončnih kolektorjev se iz leta v leto močno povečuje, saj so okolju prijazni, uporabnikom omogočajo minimizacijo stroškov, uporabljajo pa sončno energijo, ki jo pogosto označujemo kot energija prihodnosti. 

Življenjska doba sončnih kolektorjev je do 25 let, začetna investicija pa se povrne v 8 do 10 letih. Sončne kolektorje je potrebno razlikovati od sončnih celic, saj prve izrabljajo infrardečo valovanje, s katero segrevajo tekočine, sončne celice pa sončno svetlobo spreminjajo v električno energijo.

Poznamo več vrst kolektorjev, v osnovi pa jih ločimo na ploščate in vakuumske kolektorje. Vsaka skupina kolektorjev prinaša različne prednosti, lahko pa ima tudi različne slabosti in težave.

Glavne prednosti, s katerimi se ponašajo prav vse vrste sončnih kolektorjev, so prijaznost okolju, saj se z uporabo solarnih sistemu v ozračje ne spuščajo škodljive emisije, uporablja se vir energije, ki je neizčrpen in dostopen vsem, nizki stroški vzdrževanja, neodvisnost od cen energentov, subvencije, ki jih podeljuje država za nakup okolju prijaznih sistemov za izkoriščanje energije.

Avtor članka: solarni sistemi nature d.o.o.

Izobraževalno - animacijska predavanja, ki jih je pred počitnicami izvajala revija Kužek v slovenskih osnovnih šolah, so omogočila toplejšo zimo pasjim navihančkom v zavetišču Gmajnice.

Ekipa revije Kužek je namreč pred kratkim obiskala OŠ Bogojina v Prekmurju in OŠ Frana Kranjca v Celju. Prav učenci slednje so se še posebej izkazali, saj so v mesecu septembru in oktobru vneto zbirali hrano, odeje, priboljške in druge stvari tako za zapuščene kužke kot tudi mucke.

Med obiskom ekipe so se učenci odločili, da bodo zbrano donacijo poklonili ljubljanskemu zavetišču Gmajnice in jim tako omogočili lažje preživljanje hladnih dni. Njihovo lepo gesto pa so podprli tudi sodelavci revije Kužek, saj so kar nekaj stvari prispevali tudi sami.

Današnji dan spomina na umrle naj letos ohrani svoj namen, zato nikar ne nosite na grobove ogromne količine sveč, saj so le-te velike onesnaževalke.

V letu 2010 je bilo po podatkih Carinskega urada RS na slovenski trg danih 6.856.464 kg nagrobnih sveč, odpadnih nagrobnih sveč naj bi bilo 2.361.970 kg, medtem ko je bilo recikliranih 823.165 kg nagrobnih sveč.

Ministrstvo za okolje in prostor je zato pričelo z akcijo »Bi prižgali letos svečo manj?«, s katero ljudi osveščajo o nastanku odpadkov in ravnanju z njimi ter obenem spodbujajo k manjši porabi nagrobnih sveč.

Povzeto po: MOP