Planet Zemlja

Les je med drugim tudi tradicionalen vir energije. Najpogosteje ga za ta namen pridobivamo iz gozdov (1,3 mio m³/leto, precejšnje količine pa tudi izven gozdov (0,4 mio m³/leto). Primeren vir lesa za kurjenje so tudi lesni odpadki pri proizvodnji lesnih izdelkov in t.i. odslužen les. Iz gozdov pridobljen les se za namene kurjave uporabi običajno najmanj kvaliteten les oz. tisti les, ki ga ne zmoremo uporabiti za izdelke.

Gozdovi imajo po eni strani potencial po skoraj še enkrat večji ponudbi lesa za energijo od sedanje, a se ob tem seveda pojavlja vprašanje, za kaj bomo uporabljali les v prihodnje. Ponovno smo ga namreč odkrili kot najustreznejši material za gradnjo in bivanje, sedanjost ga definira kot enega od visokotehnoloških materialov (narave), v prihodnosti, ki se je že začela, pa bomo iz njega izdelovali poleg vsega znanega tudi tekstil, ogljikova vlakna, plastične mase, lepila, zdravila in še marsikaj. Vprašanje je torej, koliko nam ga bo sploh lahko ostalo za kurjenje, ker bo gozdarsko-lesarski sektor po predvidevanjih postal največji bio-rafinerijski sektor. Kljub svoji obsežnosti pa gozdovi niso neomejen vir za zadovoljevanje vseh naših potreb po lesu: glede na slovenske potrebe po energiji bi z nadomestitvijo vseh drugih virov energije z energijo iz lesa vse naše gozdove posekali v zgolj 9 letih.

Tudi pitna voda je eden od zelo pomembnih proizvodov gozdov. Ob težavah drugje (npr. na urbanih in kmetijskih površinah) je zelo pomembno, da v gozdovih ne uporabljamo herbicidov, fungicidov in gnojil ter tako ohranjamo naravne pogoje za strateško surovino 21. stoletja - vodo. Gozd pa je še mnogo več od lesa in vode; skupaj s tradicijo in sodobnim ter strokovnim načrtovanjem njegovega razvoja nam ob hkratni proizvodni funkciji lahko istočasno izpolnjuje še ekološke in socialne cilje, ki mu jih postavlja sodobna družba.

Slika: FreeDigitalPhotos.net

Na našem trgu je na voljo obilo superživil: vsaj deset ponudnikov ponuja sok aloje vere, klamatske alge, spirulino in chlorello (prodajajo jo tudi pod imenom Algea), na voljo so tudi ječmenova trava, noni sok itn.

Dobra lastnost vseh teh izdelkov je, da jih od naravnega deli en sam proizvodni postopek: sušenje ali cejenje. Pod imenom superživila pa nam poskušajo vsiliti tudi vse več močnih antioksidantov in drugih prehranskih dopolnil, ki nastajajo z veliko poseganja v naravno ali pa sploh niso naravni izdelki. Skupno vsem je, da jim ponudniki pripisujejo skorajda čudežne moči.

Vsebnost hranilnih snovi v rastlini aloa vera je dokaj dobro raziskana. Težava je v tem, da nimamo podatkov o vsebnostih dragocenih snovi v teh sokovih in drugih izdelkih. Odvisno od načina pridelave in predelave se vsebnost “dobrega” od proizvodnje do trgovinske police lahko razpolovi - nekatere snovi pa celo povsem izginejo.

Pri algah je lažje, saj so opravili analize že pripravljenih izdelkov, zato je znano, kaj zaužijemo z vsako kapsulo ali tabletko. Pomembno je vedeti, da besedo alge uporabljamo za različne rodove. Klamatske alge in spirulina so prednice vseh rastlinskih in živalskih oblik, zato pripadajo rodu cianobakterij. To je tudi razlog, da vsebujejo snovi, ki jih praviloma najdemo v živalskih snoveh (vitamin B12, maščobne kisline ipd.).

Vir: viva.si
Slika: FreeDigitalPhotos.net

V soboto, 4. maja, se nadaljuje serija pohodov v okviru akcije Gremo v hribe, v sklopu katere bodo v šestih mesecih organizirani pohodi na dvanajst slovenskih planinskih postojank.

Pivovarna Laško želi z akcijo, ki nosi podnaslov Zlatorogova transverzala ponosa, svojo najbolj prepoznavno blagovno znamko - Zlatorog - povezati s simbolom slovenstva, hribi in planinami, z aktivnim preživljanjem prostega časa in prijetnim druženjem. Seveda pa akcija Gremo v hribe nosi tudi dobrodelno noto, saj bo Pivovarna Laško za vsakega pohodnika, ki se bo vpisal v spominsko knjigo, slovenskim planinskim društvom podarila sredstva za obnovo in vzdrževanje planinskih poti. Cilj tokratnega pohoda je Koča na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami.

Zlatorogova transverzala ponosa (ZTP) združuje dvanajst pohodov na dvanajst slovenskih hribov, kjer bo organiziranih dvanajst družabnih srečanj vseh ljubiteljev planin, zdravega načina življenja in druženja. Zlatorog pa bo po gorskih poteh najbolj zagrete popeljal še v Zavetišče na Planini nad Vrhniko, v Mariborsko kočo na Pohorju, v Dom na Mirni gori, h Koči na Blegošu, h Koči na Menini planini in h Koči na Dobrči. 6. julija se bomo srečali še na Domžalskem domu na Mali planini, nato pa sledi poletni premor vse do sredine avgusta. Naše poti se bodo ponovno srečale na Nanosu pri Vojkovi koči, nato pri Kosijevem domu na Vogarju in še na Šmohorju, kjer bo, tako kot lani, zaključni dogodek Zlatorogove transverzale ponosa za leto 2013.

Druženje bo potekalo v soboto, 4. maja, planince pa pričakujejo na cilju na Koči na Kopitniku od 8. ure dalje.

Pohodnike na vrhu čakajo pester zabavni program, dobra hrana in pijača, smeh, ples ter družabne igre. Vse družabne igre bodo hkrati nagradne, saj bo Pivovarna Laško udeležence razvajala s svojimi praktičnimi darili.