Zemlja je vodni planet

plastenkaS tem stavkom se je včeraj na OŠ Sostro, zaključil vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2012/13 in znotraj tega projekt Plastenkina zgodba. Gre za projekt, ki se je s pomočjo skupine Laško, letos prvič odvijal po slovenskih zavodih s ciljem, javnost ozavestiti o pomenu pravilnega odlaganja embalaže.

Na OŠ Sostro je vodja raziskovalne dejavnosti v Radenski, Lea Žbontar Zver, mladim in mentorjem predstavila zgodbo plastenke, s čemer se v podjetju dnevno srečujejo, od njenega začetka, do konca in ponovnega začetka. Krog o katerem je spregovorila, je mlade spodbudil k razmišljanju o tem, koliko »goriva« za reciklate, iz katerih bi se lahko proizvedlo nove plastenke, gre zaradi človeške malomarnosti ali neosveščenosti na odpade.

Slušatelji so si z zanimanjem ogledali snov, iz katere proizvajajo plastenke ter njene pred-oblike, ki spominjajo za laboratorijske epruvete. Zanimiv je bil podatek o tem, da je bila prva PET plastenka patentirana leta 1973, leta 1977 pa je bila prva plastenka reciklirana.

Dejstvo, da smo se ljudje razvadili z uporabo plastenk narekuje potrebo po ozaveščenosti o odpadku, ki po uporabi plastenke ostane. Številke namreč kažejo, da v Sloveniji le 30% vseh plastenk odvržemo pravilno! Za primerjavo – leta 2011 je bilo v EU ločeno zbranih 1,5 mio ton plastenk, kar predstavlja 51% vseh plastenk na trgu.

Zanimiv je bil tudi podatek, da plastenka potrebuje na odlagališču 20 let za razgradnjo, medtem ko – za primerjavo – plastična vrečka »le« 5 let. Ker pravilno odvrženo plastenko lahko ponovno uporabimo tudi v tekstilni proizvodnji, proizvodnji pohištva in ne le novih plastenk, bi veljalo 2x razmisliti, preden bi plastenko nepravilno zavrgli. Skupina Laško je eno izmed prvih podjetij v EU, ki je za proizvodnjo plastenk začelo uporabljati reciklat. Tega dobavljajo iz Avstrije, saj ga v Sloveniji nihče ne proizvaja.

Zgodba Radenske je dolga in zanimiva, zato so nedavno posneli film o njenem odkritju, ki so si ga otroci z velikim zanimanjem ogledali, v njem pa izvedeli, da so se v časih, ko naravne mineralne vode še nismo poznali kot ustekleničene Radenske, o njenih izvirih širile ljudske govorice, da v tistih luknjah, čarovnice kuhajo točo… Več o tem pa na: http://www.radenska.si/radenska-skozi-cas/zgodba-o-radenski/

Svetovni dan brez tobaka

cigareteOb Svetovnem dnevu brez tobaka prelomite cigareto in postanite okolju prijazni, saj je kajenje škodljivo tako zdravju kot tudi okolju.

Cigaretni ogorki se ne le ragrajujejo precej dolgo, ampak so zaradi svojih sestavin okolju neprijazni in celo tako strupeni, da so smrtno nevarni za ribe.

V članku, objavljenem v publikaciji Ameriške kemijske organizacije, kitajski znanstveniki trdijo, da so identificirali devet kemikalij, ki se izločijo, ko pride cigaretni ogorek v stik z vodo. Te izločke so nanesli na poseben tip jekla N80, ki ga uporabljajo v ceveh za gorivo. Odkrili so, da kemikalije jeklo varujejo pred rjavenjem. “Jeklena površina je lahko zavarovana, tako lahko tudi preprečimo nadaljnjo razgradnjo atomov železa,” so zapisali.

Raziskavo je vodil Jun Zhao s kitajske univerze Xi’an Jiaotong, financiralo pa jo je kitajsko državno naftno podjetje. Zaradi korozije in posledičnega popravljanja ali menjavanja jeklenih cevi je naftna industrija vsako leto ob milijone dolarjev.

Glede na raziskavo vsako leto v naravi konča okoli 45 milijard cigaretnih ogorkov, ti pa so tako strupeni, da so smrtno nevarni za ribe. Recikliranje bi lahko rešilo te težave, toda težko je bilo najti praktično uporabo za cigaretne ogorke. Na Kitajskem je tristo milijonov kadilcev. Gre za največjo “kadilsko državo” na svetu, ki potroši eno tretjino vseh cigaret na svetu. Skoraj 60 odstotkov kitajskih moških je kadilcev, povprečno pa na dan pokadijo 15 cigaret.

Vir: http://www.dnevnik.si/novice/znanost/1042359457