Ekologija ni prioriteta vladnega predloga Zakona o davku na motorna vozila

KAJ VLADA DEJANSKO SPOROČA DRŽAVLJANOM Z NOVIM PREDLOGOM DAVKA NA MOTORNA VOZILA?

V društvu Planet Zemlja smo bili med najglasnejšimi, ki so vlado ves čas pozivali, da sistemsko spremeni zakonodajo tako, da bo motorna vozila obdavčila na podlagi emisij. Bili smo tudi med glasnimi kritiki cenovne politike avtomobilske industrije, saj so bile cene avtomobilov z manjšimi emisijami – pa naj gre za hibridna vozila, ali za dizelska vozila bistveno previsoke, da bi se kupcu ekonomska investicija izplačala. Vlada RS je z novim predlogom zakona sicer dosegla sankcioniranje večjih, dražjih ter praviloma vozil z večjimi emisijami CO2. Pohvalno je tudi, da posebej sankcionira dizelske motorje brez filtrov prašnih delcev. Domala vsa ostala izhodišča zakonskega predloga pa so napačna. Več kot 60 odstotkov emisij CO2 v Sloveniji povzročajo vozila nižjega in srednjega razreda (cenovno manj kot 20.000 evrov), preprosto zato, ker se jih proda daleč največ. V nasprotju s trditvami finančnega ministra, analiza vseh prvič registriranih vozil v Sloveniji v letu 2008 in do konca marca 2009 kaže, da ima 73% modelov vozil povprečne emisije med 130 g/km in 180 g/km. Če bi vlada želela dejansko doseči okoljske cilje in korenito zmanjšati emisije, bi morala zakon pripraviti tako, da bi spremenil tržne deleže posameznih motornih različic znotraj istih modelov vozil v korist tistih z manjšimi emisijami. Prav tako pa bi morala vlada bistveno povišati razliko pri davčnih stopnjah za Euro4 in Euro3 standarde, da bi lahko vsaj deloma omejili uvoz starih rabljenih vozil, ki predstavljajo več kot tretjino vseh prvič registriranih. Po pravilu ta vozila veliko bolj obremenjujejo okolje od primerljivih novih. Na podlagi vladnega predloga se ta razmerja ne bodo bistveno spremenila, v društvu pa se bojimo, da se bo stanje pri številnih modelih vozil še poslabšalo. Da ekologija ni bila primarni cilj vlade, nam kaže tako sedanji predlog zakona, kot politika trošarin pri gorivih.

V društvu smo pripravili simulacijo vpliva sedanjega predloga Zakona o davku na motorna vozila na maloprodajne cene vozil, ki se prodajajo na slovenskem trgu. Modele vozil smo izbrali naključno in s pogojem, da imajo vpliven tržni delež med primerljivimi. Poskusili pa smo zajeti več različnih velikostnih in cenovnih razredov vozil.

NOVA VOZILA

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Renault Clio Storia 1.2, 60 KM

Euro4

140 g/km

9.100

3%

Renault Clio Storia 1.5 dci, 65 KM

Euro4

115 g/km

11.100

5%

Razlika v ceni se bo povečala za 2 odstotka od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 6%.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Seat Ibiza 1.4

Euro4

149 g/km

11.490

3%

Seat Ibiza 1.4 TDI dpf

Euro4

114 g/km

13.990

2%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 1 odstotek od nabavne cene vozila. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 3%.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Opel Astra 1.4 16V

Euro4

146 g/km

15.590

3%

Opel Astra 1.3 CDTI

Euro4

138 g/km

16.990

9%

Razlika v ceni se bo povečala za 6 odstotkov od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 10%.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Renault Megane 1.6 16V

Euro4

162 g/km

16.490

6%

Renault Megane dci 105

Euro4

120 g/km

18.340

5%

Renault Megane dci 130

Euro4

134 g/km

19.490

9%

Razlika v ceni se bo pri eni različici zmanjšala za 1 odstotek nabavne cene avtomobila, pri močnejši dizelski različici pa povečala za 3 odstotke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za prvi dizelski motor 6%, za drugega 10%.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Kia Ceed 1.4 CVVT

Euro4

145 g/km

10.490

3%

Kia Ceed 1.6 CRDI

Euro4

126 g/km

13.090

6%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 7%.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Fiat Bravo 1.4 Starjet

Euro5

156 g/km

13.240

6%

Fiat Bravo 1.6 Multijet

Euro5

129 g/km

17.240

3%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 3 odstotke od nabavne cene vozila.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Nissan Note 1.4

Euro4

150 g/km

12.390

3%

Nissan Note 1.5d

Euro4

129 g/km

14.560

6%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotne točke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 7%

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Ford Cmax 1.6

Euro4

164 g/km

16.660

6%

Ford Cmax 1.6 TDCI DPF

Euro4

129 g/km

19.750

3%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 3 odstotne točke od nabavne cene vozila. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za dizelski motor 4%.


Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

VW Golf 1.6

Euro5

138 g/km

17.472

3%

VW Golf 1.6 TDI DPF

Euro5

123 g/km

18.629

3%

Razlika v ceni bo ostala enaka.


Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

BMW 520i

Euro4

162 g/km

40.100

6%

BMW 520d

Euro5

136 g/km

41.850

6%

Razlika v ceni bo ostala enaka, kljub dejstvu, da dizelski motor dosega višji standard emisij škodljivih snovi od bencinskega. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za dizelski motor 6%.


Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Hyundai Tuscon 2.0 CVVT

Euro4

194 g/km

18.990

13%

Hyundai Tuscon 2.0 crdi

Euro4

184 g/km

21.990

18%

Razlika v ceni se bo povečala za 5 odstotkov nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 14%, za dizelski motor 19%.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Mercedes ML 350

Euro4**

266 g/km

61.350

28%

Mercedes ML 320 CDI DPF

Euro4

245 g/km

62.200

26%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 2 odstotka nabavne cene vozila*. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 29%, za dizelski motor 27%.

*Podatke o nabavni ceni vozil imajo uvozniki avtomobilov, zato ni mogoč izračun v evrih.

**Za analizo smo uporabili uradne podatke ter cenike na spletnih straneh blagovnih znamk. Pri vseh vozilih podatek o emisijskem standardu ni bil dostopen, zato smo za izračun uporabili trenutno veljaven standard.

RABLJENA VOZILA

Uporabili smo podatke spletne strani www.mobile.de. Podatki veljajo za vozila približno enake starosti, ohranjenosti in števila prevoženih kilometrov.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Približna cena

Predlog novega DMV

Fiat Punto 1.2 /2003

Euro4

136 g/km

2.900

3%

Fiat Punto 1.3 JTD / 2003

Euro3

119 g/km

3.300

8%

Razlika v ceni se bo povečala za 5% cene vozila.


Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Približna cena

Predlog novega DMV

Alfa Romeo 147 1,6 TS / 2004

Euro4

194 g/km

7.800

13%

Alfa Romeo 147 1.9 MJET / 2004

Euro4

155 g/km

8.700

14%

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

VW Golf 1.4 FSI Trendline / 2004

Euro4

156 g/km

9.700

6%

VW Golf 1.9 TDI Trendline / 2004

Euro4

132 g/km

10.900

9%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke cene vozila.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Saab 9.3 1.8t / 2004

Euro4

206 g/km

9.500

13%

Saab 9.3 1.9 TiD / 2004

Euro4

151 g/km

11.900

14%

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.


Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

BMW 520i / 2004

Euro4

219 g/km

15.500

18%

BMW 525d / 2004

Euro4

185 g/km

18.000

18%

Razlika v ceni bo ostala enaka.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

Volvo XC90 T6 / 2004

Euro4

nad 300 g/km

17.000

28%

Volvo XC90 D5 / 2004

Euro4

239 g/km

22.000

29%

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Modelna različica vozila

Emisijski standard

Emisije CO2

Trenutna cena

Predlog novega DMV

BMW X5 3.0i / 2004

Euro4

312 g/km

24.500

28%

BMW X5 3.0d dpf / 2004

Euro4

251 g/km

26.500

31%

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke cene vozila.

V analizi rabljenih vozil smo upoštevali dejstvo, da se v Sloveniji povečini uvažajo stara vozila italijanskih blagovnih znamk in stara vozila bolj uveljavljenih blagovnih znamk.

KAJ SO BISTVENE RAZLIKE EMISIJ DRUGIH ŠKODLJIVIH SPOJIN, KI JIH DOLOČAJO RAZLIČNI EURO STANDARDI?

Ne glede na spodaj razložene razlike, ki jih določajo evropski emisijski standardi glede izpustov škodljivih snovi, je potrebno navesti še dejstvo, da imajo dizelski motorji za 15% do 20% nižje emisije CO2 in porabo goriva kot primerljivi bencinski motorji, če izvzamemo hibridne.

Izhodišče, ki ga je Evropska Unija imela za uvedbo Euro standardov emisij je bilo, da pripravi količinsko tabelo škodljivih izpustov glede na vrsto goriva, ki bodo v istem standardu med seboj primerljivi glede obremenjevanja okolja.

1. EURO4 STANDARD (velja od januarja 2005)

Največja pomanjkljivost je, da določa višjo omejitev za prašne delce pri dizelskih motorjih.

Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO.

Pri dizelskih motorjih dovoljuje 60% višje emisije toksičnih HC in NOx.

2. EURO5 STANDARD (začne veljati septembra 2009)

Izenačuje omejitev prašnih delcev za bencinske in dizelske motorje (0,005).

Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO. (0,5 g/km)

Pri dizelskih motorjih dovoljuje 31% višje emisije toksičnih HC in NOx. (0,06 g/km)

3. EURO6 STANDARD (bi naj začel veljati 2014)

Izenačuje omejitev prašnih delcih za bencinske in dizelske motorje (0,005)

Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO. (0,5 g/km)

Pri dizelskih motorjih dovoljuje 5% višje emisije toksičnih HC in NOx. (0,01 g/km)

Zakaj je razlika med Euro4 in Euro5 standardom pri dizelskih motorjih okoljsko še posebej pomembna in bi jo davčna zakonodaja morala prepoznati? Ker zmanjšuje emisije prašnih delcev vozil za 80% s čimer jih izenačuje z bencinskimi motorji ter zmanjšuje emisije toksičnih HC in NOx za 23%. Po mnenju profesorjev kemije na Univerzi v Mariboru in klimatologov so koncentracije spojin CO, HC in NOx, ki jih določata Euro5 in Euro6 standarda daleč manj obremenjujoče za okolje, kot emisije CO2 avtomobilov.

Da je nekaj narobe z logiko sedanjega vladnega predloga zakona nakazuje tudi dejstvo, da bi morala vlada, če bi želela ostati konsistentna, bistveno povečati davčne stopnje na vsa vozila z bencinskim motorjem Euro6 standarda, saj ta še vedno dovoljuje 100% višje emisije CO, pri ostalih emisijah toksičnih snovi pa praktično izenačuje dizelske in bencinske motorje. Verjamemo, da se bo ta zaključek zdel marsikomu podobno absurden kot avtorjem tega zapisa, vendar natančno sledi logiki predlaganih davčnih stopenj in precej pavšalni trditvi o različnem obremenjevanju okolja motorjev znotraj istega emisijskega standarda – predvsem ko gre za Euro5 in Euro6 standarde.

Tabela: Europski emisijski standardi za osebna vozila (Category M1*), g/km

Datum

CO

HC

NOx

HC+NOx

PM

Diesel

Euro 4

Januar 2005

0.5

0.25

0.3

0.025

Euro 5

September 2009

0.5

0.18

0.23

0.005

Euro 6

September 2014

0.5

0.08

0.17

0.005

Bencin

Euro 4

Januar 2005

1.0

0.1

0.08

Euro 5

September 2009

1.0

0.1

0.06

0.005

Euro 6

September 2014

1.0

0.1

0.06

0.005

ZAKLJUČEK

Društvo Planet Zemlja tudi na podlagi zgornje analize z obžalovanjem ugotavlja, da predlog davka na motorna vozila ne bo imel želenih okoljskih učinkov. Pri vozilih nižjega in srednjega cenovnega razreda je namreč analiza pokazala, da razen redkih izjem, ki smo jih navedli v tabelah, predlog zakona še povečuje cenovni razkorak med vozili z dizelskim pogonom ter manjšimi emisijami CO2 in vozili na bencinski pogon. Ta so že v tem trenutku precej cenejša od obeh drugih vrst pogona (tudi hibridnega) primerljivih zmogljivosti. To pomeni, da bodo modelne različice z dizelskim motorjem še naprej za kupce ekonomsko dokaj nezanimive. Hibridna vozila so po pravilu v tem trenutku 25 in več odstotkov dražja od bencinskih in podobno nekonkurenčna (podatek cenika Honda Civic ter Civic Hybrid).

Če poskušamo nekoliko špekulirati glede reakcij trga na nov predlog zakona, bi jih lahko razdelili v nekaj segmentov, ki jih vlada ni prepoznala, ali ni želela upoštevati:

1. Kupci vozil se bodo obnašali racionalno pri nakupu novega vozila. Sedanji predlog davčnih stopenj je naravnan tako, da povprečni voznik, ki opravi na leto do 15.000 kilometrov, ne bo uspel amortizirati ekonomskega vložka v dražjo različico modela z manjšimi emisijami CO2. Zakon bo zato povečal prodajo predvsem cenejših vozil z večjimi emisijami CO2 pri številnih modelih, kar prav lahko pomeni povečanje emisij, ki jih povzroča promet.

2. Kupci izbirajo vozila znotraj zelo omejenega izbora modelov in cenovnega razreda. Kupec, ki je do sedaj vozil prestižno vozilo, zelo verjetno ne bo izbral bistveno manjšega in cenejšega vozila. Kupci, ki so kupovali cenejša vozila, pa si dražjih vozil ter razlike v ceni (povprečno okoli 2.000 evrov) med tistimi z večjimi in manjšimi emisijami, povečini (predvsem v času krize) ne morejo privoščiti.

3. Kupci, ki so kupovali vozila cenovnega razreda nad 50.000 evrov, bodo lažje »prenesli« 10% dvig cene, kot tisti v nižjih razredih dodatnih 200 evrov višjo razliko v ceni med vozilom z nižjimi emisijami in tistim z višjimi.

4. Avtomobilska industrija se bo obnašala skrajno racionalno (kar je povsem legitimno) in verjetno izračunala, da se ji do uvedbe Euro6 standardov bolj splača opremiti starejše dizelske Euro4 motorje s filtrom prašnih delcev (da se izognejo davčnim »penalom« v višini 3 odstotnih točk), kot v Slovenijo prodajati sodobnejše Euro5 motorje, kjer bo davčna razlika po 1.1. 2010 zgolj 1 odstotna točka. Investicija v filter prašnih delcev znaša verjetno precej manj kot 200 evrov in jim bo omogočila nekaj let dodatnega zaslužka na sicer – za druge evropske trge – zastarelih dizelskih motorjih.

5. Zaradi premajhne razlike med davčnimi stopnjami za standarde Euro4, Euro3 in nižje, se bo še okrepil trg starih rabljenih vozil. Po vsej verjetnosti se bodo uvažala vozila starejša od 5 let in Euro4, Euro3 ali nižjih standardov ter z bencinskim motorjem. Ta vozila so v tujini izjemno poceni in pri teh cenovnih razmerjih tudi 30% davčna stopnja ne bo zmanjšala konkurenčnosti – na primer starih kakovostnejših vozil. To dejstvo spet pomeni povišanje emisij, ki jih povzroča promet v Sloveniji. Že v tem trenutku stara rabljena vozila presegajo eno tretjino vseh prvič registriranih vozil v državi.

6. Da bi avtomobilska industrija pohitela z uvajanjem dizelskih motorjev Euro6 standardov na slovenskem trgu preden bodo uveljavljeni na bistveno večjem evropskem tržišču, je ekonomska iluzija, ki so je sposobni samo zelo arogantno samozadostni politiki in uradniki.

KAKŠNE REŠITVE BI VLADA LAHKO PONUDILA?

Če bi bil eden od prednostnih ciljev res bistveno znižanje emisij CO2, ki jih v Sloveniji povzroča promet, bi predlog 6. člena zakona pripravila na takih vsebinskih izhodiščih, ki bi emisije zmanjševale tudi v razredih, kjer jih nastaja največ. V društvu smo mnenja, da bi bili ekološko uspešnejši naslednji predlogi:

1. Do 1.1. 2012 izenačila davčne stopnje za bencinske in dizelske motorje, ki dosegajo Euro5 stopnjo izpusta.

2. Uvedla nično davčno stopnjo za vozila z emisijami CO2 pod 100 g/km vozil, ki dosegajo Euro5 do 1.1. 2012 in Euro6 stopnje izpusta.

3. Od. 1.1. 2010 povišala davčne stopnje za vozila, ki dosegajo Euro4 stopnjo izpusta za tri odstotne točke. Za stopnjo Euro4 izpusta bi veljala tudi višja lestvica za vozila z dizelskim pogonom.

4. Izrecno prepovedala uvoz vozil, ki ne dosegajo Euro3 stopnje izpusta, razen ko gre za starodobna vozila. Za starodobna vozila bi veljala davčna stopnja vozil s stopnjo Euro3 izpusta.

5. Za vozila s stopnjo izpusta Euro3 bi povišala davčne stopnje za deset odstotnih točk.

Navedene spremembe predloga zakona bo društvo Planet Zemlja predlagalo poslancem Državnega Zbora. Z njimi lahko dosežemo naslednje cilje:

1. Omogočimo slovenskim kupcem konkurenčnejšo izbiro motornih različic modelov z manjšimi emisijami CO2,

2. Avtomobilski industriji omogočimo do konca leta 2011 prehodno obdobje glede uvajanja motornih različic s stopnjo izpustov Euro5, kar se bo pokazalo kot koristno predvsem pri cenejših vozilih. S tem bodo slovenskim kupcem na voljo enako sodobni motorji kot drugim v Evropi,

3. Bistveno bolj omejimo ter zmanjšamo uvoz starih rabljenih vozil, ki izrazito prekomerno obremenjujejo okolje,

4. Po hitrem izračunu društva dosežemo približno enake ali boljše javnofinančne prihodke, kot pri vladni različici.

V društvu upamo, da bo večina poslancev Državnega Zbora Republike Slovenije prisluhnila argumentom in zakon spremenila tako, da bo tako okoljsko kot finančno učinkovit. Z obžalovanjem ugotavljamo, da z vlado ni bilo mogoče vzpostaviti dialoga. Na več kot dvajset vprašanj, ki smo jih v začetku junija postavili predsedniku vlade gospodu Borutu Pahorju, smo namreč dobili le dvostavčni samozadostni uradniški odgovor, da se zakon usklajuje politično in strokovno. Društvo kot pravna oseba sodeluje z regulatorji v Sloveniji in Evropski Uniji zadnji dve leti, posamezniki pa že precej več kot desetletje. Odgovor vlade, ki jo vodi gospod Borut Pahor, je bil do sedaj od vseh daleč najbolj aroganten in podcenjujoč.

Pripombe društva na vsebino predloga Zakona o davku na motorna vozila

Društvo Planet Zemlja je v ponedeljek 8. junija poslalo predsedniku vlade RS gospodu Borutu Pahorju pismo s primpombami in vprašanji glede vsebine aktualnega predloga Zakona o davku na motorna vozila. Pripombe so se nanašale predvsem na učinkovitost zadnje verzije predloga zakona glede enega od dveh primarnih ciljev – zmanjševanja emisij C02, ki jih povzročajo avtomobili nižjega in rednjega razreda. Zaradi številčnosti vozila teh dveh razredov prispevajo največji delež emisij CO2 v Sloveniji. Zadnja javnosti znana različica zakona je bila namreč pripravljena na način, da v teh razredih ne bi stimulirala nakupa motornih različic vozil, ki imajo manjše emisije.

V imenu vlade je na pismo odgovoril gospod Žiga Čebulj, ki je društvo Planet Zemlja obvestil, da je kabinet predsednika vlade pismo odstopil Ministrstvu za finance in Ministrstvu za okolje in prostor, ki bi naj pripravila podrobnejše odgovore na pripombe društva.

V nadaljevanju objavljamo vsebino pisma.

Spoštovani gospod predsednik Vlade Republike Slovenije,

društvo Planet Zemlja je edina civilnodružbena organizacija v Sloveniji, ki se zadnja leta sistematično ukvarja z obremenjevanjem okolja, ki ga povzroča promet. Z našimi akcijami smo v preteklih letih poskušali promovirati tiste modele vozil, ki manj obremenjujejo okolje od konkurence. Takšne akcije pa imajo na žalost izjemno omejen uspeh in vpliv na prodajo takih modelov, zato smo začeli tudi načrtno spremljati in analizirati prodajo vozil na slovenskem trgu. Stanje je bistveno slabše, kot bi si nepoučeni lahko predstavljali. Preprosto dejstvo je, da avtomobilska industrija sicer za lasten image promovira modele z manjšimi izpusti CO2, ki pa jih zaradi cenovne politike prodajo izjemno malo. Zato smo z veseljem pozdravili priprave vlade RS na spremembo Zakona o davku na motorna vozila ter pri pripravi neformalno sodelovali tudi z mnenji naših strokovnjakov pri vseh tistih, ki so ga želeli slišati.

Ko smo prebrali različico predloga zakona iz prve polovice maja letos, se nismo javno oglasili, ker se nam je zdela na spodnjem robu sprejemljivosti. Bistveno boljši od vladnega so bili namreč nekateri drugi predlogi zakona, vključno s tistim Ministrstva za okolje in prostor. Še bolj pa nas je presenetilo dejanje nekoga v vaši vladi, ki je pripravljal različico predloga zakona iz dne 29. maja 2009. Iz člena, ki določa davčne stopnje so bila namreč iz enotne stopnje za bencinske in dizelske motorje izbrisana vozila z dizelskim motorjem, ki dosegajo standard Euro5. (Evropska komisija ga priporoča do leta 2011). Zadnja različica torej določa enotno stopnjo za bencinske in dizelske motorje le, ko dizelski dosegajo standard Euro6. Zanimivo pa je, da ta sprememba ni navedena v splošni obrazložitvi zakona, temveč je spremenjeno samo določilo člena, zato lahko ne dovolj pozornemu bralcu zakona tudi “uide”.

Seveda pričakujemo, da bo nekdo poskušal to spremembo argumentirati s višanjem ekoloških standardov. To pa ne drži. Predlog privede do prav nasprotnih učinkov. Med srednje velikimi in manjšimi avtomobili je namreč na trgu še relativno malo tistih z dizelskimi motorji, ki dosegajo standard Euro6. Rezultat bistveno višje davčne stopnje pa bo dejstvo, da se bo še naprej prodalo bistveno več vozil z bencinskimi motorji, ki imajo povečini precej višje emisije CO2 in jih trgovci že tako ponujajo po nižjih cenah. Tudi ta vozila pa ne dosegajo emisijskega standarda Euro 6. Neredko gre pri teh vozilih za precej zastarele motorne tehnologije in dajejo kupcu samo iluzijo, da je kupil manjše vozilo, ki porabi manj goriva in manj obremenjuje okolje. To trditev bomo v nadaljevanju utemeljili s podatki.

Spoštovani gospod predsednik vlade, vljudno vas prosimo, da nam odgovorite na naslednja vprašanja:
– Kdo od sodelavcev vaše vlade je odgovoren za tako “tiho” spremembo predloga, ki po naših informacijah ni bila usklajevana med resorji ali v koaliciji?
– Ali se zavedate dejstva, da s tako spremembo vlada z lažnim argumentom, da zvišuje ekološke standarde dejansko prelaga pričakovane učinke zakona (zmanjševanje emisij) ter hkrati omogoča večjo konkurenčnost zastarelim motorjem na bencinski pogon z višjimi emisijami?
– Ali poznate dejstvo, da se emisije CO2 samo indikator vseh izpustov vozil in da izpusti ob CO2 vsebujejo še druge zdravju ljudi škodljive snovi?
– Ali vam je znano dejstvo, da promet v Sloveniji po vseh parametrih obremenjuje okolje in zdravje ljudi bolj kot vsa ostala industrijska podjetja skupaj (če izvzamemo energetiko)?
– Ali vam je znano, da nekateri trgovci že oglašujejo svoje avtomobile tudi s pozivom kupcem, da naj z nakupom prehitijo nov davek? Očitno gre za vozila z visokimi emisijami in s tem samo potrjujejo dejstvo, da na družbeno odgovornost avtomobilske industrije pač ne gre računati, saj je njihov povsem legitimni primarni cilj dobiček.
– Če se je vlada RS v zakonu odločila uporabljati Euro standarde izpustov, zakaj je potem potrebna dvojna lestvica davka za bencinske in dizelske motorje? Da nam boste lažje odgovorili vam prilagamo tabelo standardov, ki upoštevajo razlike med bencinskim in dizelskim gorivom pri emisijah škodljivih spojin. Kot lahko opazite standardi že upoštevajo, da dizelsko gorivo bolj obremenjuje okolje z enimi spojinami (HC + NOx), motorni bencin pa z drugimi (CO). Za obe gorivi velja enak standard za prašne delce.

Dizel Datum CO HC NOx HC+NOx PM
Euro 5 2009 0.5 – 0.18 0.23 0.005
Euro 6 2014 0.5 – 0.08 0.17 0.005
Bencin
Euro 5 2009 1.0 0.1 0.06 – 0.005
Euro 6 2014 1.0 0.1 0.06 – 0.005

– Ali želi s to potezo vlada RS v Sloveniji namenoma subvencionirati motorne različice z večjimi izpusti CO2? Edina logična dvojna lestvica davčnih obremenitev bi namreč lahko bila takšna, da bi določala eno stopnjo za Euro 5 standard in drugo (nižjo) za Euro 6 standard izpustov.
– Prosimo vas, da nam posredujete informacijo, ali vsi modeli z bencinskimi motorji vseh novih vozil vseh proizvajalcev na slovenskem trgu dosegajo standard izpustov Euro 6? To bi lahko namreč bil edini argument za dve različni davčni stopnji glede na vrsto goriva.
– Če temu ni tako, ali vi ali vaši sodelavci veste kolikšen delež vozil z bencinskim motorjem na slovenskem trgu dosega katere standarde izpustov?
– Ali vam je znano dejstvo, da ima tovarna, ki proizvaja avtomobile v Sloveniji takšne kapacitete, da po podatkih na njihovi spletni strani proda le dobre 3 odstotke vozil na domačem trgu? Torej morebitni argument glede ohranjanja delovnih mest zaradi majhnosti slovenskega trga preprosto ekonomsko ne zdrži.
– Če je vlada RS sodelovala pri financiranju proizvodnje novega modela vozila v Sloveniji, ali se vam kot soinvestitorju ne bi zdelo umestno od proizvajalca zahtevati, da proizvodnji v Sloveniji omogoči tudi najmodernejše motorne tehnologije? Sedanja načrtovana sprememba DMV bi bila tudi primerna za to sporočilo lastnikom. Prav zaradi pritiskov tega podjetja in nekaterih trgovcev naj bi namreč po naših informacijah zvišali prag za najnižjo davčno obremenitev iz 110 na 120 g/km.
– Vam je znano dejstvo, da je največja težava sedanjih prekomernih emisij avtomobilov v Sloveniji prav pri vozilih nižjega in srednjega razreda, ki se jih na tržišču proda največ. Ker številna vozila z dizelskim pogonom v teh razredih še ne dosegajo Euro6 standarda, ste konkurenčno prednost vozilom z bencinskim motorjem z večjimi emisijami CO2, ki tudi ne dosegajo Euro 6 standarda, v nasprotju s priporočili Evropske Komisije, podaljšali še za nekaj let in s tem izničili bistveni učinek zakona.
– Ali so vam znana dejstva, da so bile povprečne emisije nekaterih modelov manjših in srednjih vozil prvič registriranih v letu 2008 v Sloveniji naslednje: Citroen C3 142 g/km, Chevrolet Aveo 148 g/km, Fiat Bravo 156 g/km, Fiat Punto 139 g/km, Fiat Grande Punto 138 g/km, Ford Fusion 154 g/km, Ford Fiesta 146 g/km, Hyundai Getz 136 g/km, Hyundai i30 141 g/km, Kia Ceed 143 g/km, Mazda3 149 g/km, Nissan Micra 142 g/km, Opel Astra 152 g/km, Opel Corsa 138 g/km, Peugeot 207 145 g/km, Peugeot 308 147 g/km, Renault Clio 137 g/km, Renault Twingo 134 g/km, Renault Megane 146 g/km, Seat Ibiza 147 g/km, Škoda Fabia 150 g/km, Toyota Auris 155 g/km, VW Fox 158 g/km in VW Polo 144 g/km? Številni motorji teh modelov dosegajo zgolj Euro 4 standarde emisij.
– Se vam ti podatki o emisijah zdijo primerni, ali mislite, da so emisije teh vozil za ta razred avtomobilov previsoke? V društvu smo mnenja, da so v teh razredih vozil vse povprečne emisije CO2 nad 130 g/km absurdno previsoke. Potrebno je namreč upoštevati še dejstvo, da so vsa testiranja vozil opravljena v idealnih razmerah, zato so realne emisije in poraba goriva na cestah, ko jih vozijo običajni vozniki, višje še za vsaj 10 odstotkov.
– Ali vam je znano dejstvo, da modeli, ki smo jih zgoraj našteli kot ilustracijo naših vprašanj, predstavljajo skoraj 39% vseh osebnih in lahkih transportnih vozil prvič registriranih v Sloveniji v prvem trimesečju 2009?
– Bi se na podlagi tega dejstva strinjali z nami, da je potrebno problem emisij avtomobilov reševati v tistih segmentih, ki zaradi množične prodaje največ prispevajo k obremenjevanju okolja?
– Ali vam je znano dejstvo, da so pri nekaterih od naštetih modelov na voljo tudi motorne različice z emisijami pod 100 g/km in pod 110 g/km, pa imajo znotraj modela zgolj simbolični prodajni delež? Nekateri trgovci zaradi cenovne politike avtomobilske industrije ne prodajo niti ene motorne različice z minimalnimi emisijami.
– Če je s tako “tiho” spremembo vlada želela nadomestiti izpad javnofinančnih prihodkov – ali se vam ne bi zdelo bolj primerno, da bi povišala obremenitev za najbolj potratne avtomobile, znižala zgornjo mejo emisij za najvišji davčni razred, ki je trenutno pri previsokih 230 g/km ali pa vrnila stopnjo najmanjše davčne obremenitve na sprva predlaganih 110 g/km?
– Zakaj se vlada RS ni raje odločila za izdatnejše zvišanje davčnih stopenj za motorje standardov Euro4 in nižjih, saj je dobro znano dejstvo, da je delež starih uvoženih vozil med prvič registriranimi izjemno visok? Ta vozila neprimerno bolj obremenjujejo okolje in so dejansko nelojalna konkurenca tudi prodaji avtomobilov, ki jih proizvaja tovarna v Sloveniji?
– Ali je po vašem mnenju kdo od sodelavcev vlade RS ali koalicijskih političnih strank popustil lobistom avtomobilske industrije, ki si je povečini prizadevala, da se na tem področju ne bi nič spremenilo? Način “tihega” spreminjanja predloga zakona, bi lahko bil indic za tako trditev.
– Če bo vlada predlagala sedanjo zadnjo različico zakona, ali boste državljanom osebno pojasnili, zakaj se je vlada odločila za najmanj učinkovito različico zakona tako v smislu zmanjševanja emisij, kot javnofinančnih prihodkov?
– Če je vlada, ki jo vodite pristala na različico zakona, ki ne bo prinesla nobene bistvene spremembe na trgu (v smislu razmerij med posameznimi modeli glede na emisije v istem razredu vozil), kje sploh vidite smisel take spremembe zakona?
– Ali ste na podlagi naštetih podatkov mnenja, da bi lahko bil osnovni cilj nekaterih vaših sodelavcev pri pripravi zakonskega predloga zadovoljiti okoljske organizacije s podražitvijo večjih vozil, ki so jih vsi najglasneje kritizirali, ničesar bistvenega pa spremeniti v razredih, v katerih se proda največ vozil in zato s skupnimi količinami bistveno bolj obremenjujejo okolje?
– Ali boste za manjšo učinkovitost zadnje različice zakona prevzeli osebno odgovornost?
– Ali boste osebno pojasnili državljankam in državljanom, zakaj je vlada, ki jo vodite dala prednost interesom (tujega) kapitala, pred interesom ljudi, da živijo v manj obremenjenem okolju ter za konkurenčnejšo ceno kupijo vozilo, ki manj obremenjuje okolje?

Spoštovani gospod predsednik vlade, 2.000 prestižnih večjih vozil z visokimi emisijami, ki se bodo glede na določila predloga zakona upravičeno podražila, obremeni okolje s približno 5.000 tonami CO2, ko vsako od njih prevozi 10.000 kilometrov. 30.000 vozil nižjega in srednjega razreda pa pri enakem izhodišču s približno 45.000 tonami CO2. To je realno razmerje prodaje na slovenskem trgu. Naše ključno vprašanje za vlado, ki jo vodite pa je: ali bo Vlada Republike Slovenije pripravila tak predlog sprememb zakona, ki se bo loteval previsokih emisij tudi v razredih, kjer jih nastaja največ, ali pa je ta projekt zgolj kozmetični poseg namenjen samopromociji v nepoučeni javnosti?

V društvu Planet Zemlja smo mnenja in vprašanja, ki vam jih zastavljamo, pripravili na podlagi analize povprečnih emisij CO2 vseh modelov vseh prvič registriranih osebnih motornih vozil leta 2008 in v prvem tromesečju leta 2009 v Sloveniji. Analizo smo izvedli na podlagi javno dostopnih podatkov MNZ v okviru naše akcije Planetu Zemlja prijazno vozilo. Rezultati analiz so objavljeni na naši spletni strani.

Mnenjski vodje pospisujejo izjavo društva

V okviru akcije društva Planet Zemlja z naslovom Zgledi vlečejo, ki bo tekla do septembra 2008, se za podpis izjave z zavezo, da bodo pri vseh prihodnjih nakupih izdelkov upoštevali tudi njihovo obremenjevanje okolja in se med primerljivimi odločili za tistega, ki okolje manj obremenjuje, odloča vse več slovenskih javnih oseb in mnenjskih vodij.

mihela-zupancic.jpg
Vodja Predstavništva Evropske Komisije v Sloveniji gospa Mihela Zupančič

Društvo Planet Zemlja je ponosno, da so se danes podpisnikom izjave pridružili tudi gospa Mihela Zupančič, vodja predstavništva Evropske Komisije v Sloveniji, gospod Milan Kučan bivši Predsednik Republike ter gospod Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana.

milan-kucan.jpg
Gospod Milan Kučan, bivši Predsednik Republike Slovenije

Konec oktobra sta izjavo podpisala tudi novoizvoljeni Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in takratni predsedniški kandidat ter Evropski poslanec gospod Lojze Peterle. Razen politikov je društvo Planet Zemlja k podpisu povabilo tudi druge mnenjske vodje v Sloveniji. Tako so do danes zbrali okoli petdeset podpisnikov. Med njimi so tudi slovenska Miss Universe Tjaša Kokalj, športna šampionka Petra Majdič, glasbenica Jadranka Juras, predsednik uprave Dela Revij Andrej Lesjak, župan Vodic Brane Podboršek, odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular, šefinja protokola RS Ksenija Benedetti, dr. Darko Štrajn, informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ter mag. Nataša Goršek Mencin, direktorica pisarne EP v Sloveniji.

zoran-jankovic.jpg
Gospod Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

Društvo Planet Zemlja bo v naslednjih dneh na spletni strani objavilo besedilo izjave skupaj z vsemi imeni podpisnikov ter k podpisu povabilo vse zainteresirane posameznike, ki jo bodo obiskali.

7. 7. Koncert Rock za prihodnje generacije

SLOVENSKI GLASBENIKI OZAVEŠČAJO JAVNOST O PODNEBNIH SPREMEMBAH

20070629_tk01.jpg
Pero Lovšin, Jadranka Juras in podžupan MOL Janko Möderndorfer (foto: Radio KAOS

Društvo Planet Zemlja se iskreno zahvaljuje slovenskim glasbenikom, znanim javnim osebnostim, institucijam, združenjem in sponzorjem, ki so v tako kratkem času omogočili, da je do nedavna abstraktna ideja koncerta za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja naravnega okolja in sonaravnega razvoja Rock za prihodnje generacije postala realnost. Koncert se bo odvijal na isti dan, kot mednarodna akcija in koncert Live Earth – 7. 7. 2007. Koncert v Ljubljani bo z dogajanjem po svetu povezan kot Friends of Live Earth dogodek.

Podnebne spremembe, ki jih povzroča človeška civilizacija so dejstvo, ki ga je znanost v zadnjih letih nedvoumno dokazala. V življenja sedanjih, predvsem pa prihodnjih generacij prinašajo skrbi, ki jih prejšnje niso imele. Zato menimo, da kaže odnos vsakega posameznika, kot tudi institucij, podjetij ter držav do naravnega okolja, predvsem odnos do naših otrok in zanamcev. Mlade in še nerojene generacije se bodo morale namreč soočati s posledicami našega ravnanja.

Koncert Rock za prihodnje generacije bo 7. 7. 2007 med 16.00 in 22.00 uro na Kongresnem trgu v Ljubljani. V spremljevalnem delu koncerta se bodo s svojo dejavnostjo predstavili tudi UNICEF Slovenija in njegovi ambasadorji, Agencija Republike Slovenije za okolje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Inštitut za ekologijo ter Gibanje za pravičnost in razvoj. Vse te institucije in združenja po mnenju organizatorjev koncerta združuje poslanstvo skrbi za prihodnje generacije. V popoldanskem, bolj družinsko obarvanem delu koncerta, bodo tudi kreativne delavnice za otroke, ki jih bodo vodili slovenski umetniki.

Koncert Rock za prihodnje generacije bo brez vstopnine, kdor pa bo s seboj prinesel odpadek (steklenico, papir, plastenko, kovino, baterijo, zdravilo, ki mu je potekel rok uporabe…) in ga oddal v za to namenjen zbiralnik, bo prejel spominsko vstopnico.

Človeštvo in vsi posamezniki bomo živeli bolje, če bomo znali izkoristiti ustvarjalni potencial namesto uničevalnega, zato naj bo ključni motiv razvoja sožitje vseh bitij na planetu. Glasba kot univerzalni jezik pa je tista, ki lahko ljudi motivira in združi ob tako pomembnih odločitvah za celotno človeško civilizacijo.

Celoten seznam nastopajočih bo objavljen v dneh do koncerta, do danes pa so nastop potrdili Peter Lovšin, Jadranka Juras, Tinkara Kovač, Avtomobili, Anja Bukovec, Day Out, Panda s skupino tolkal, McLaren, Damjana Golavšek in Ars Anima, poleg tega pa s slovenskimi glasbenimi legendami pripravljamo prav posebno presenečenje.

Do danes je svojo podporo oziroma udeležbo potrdila vrsta znanih osebnosti, med nijmi so Neisha, Jan Plestenjak, Jure Košir, Matic Skube, Anja Tomažin, Ivo in Jaka Daneu, Jože Hudeček z družino, Petra Majdič, Mojca Drčar Murko, Miro in Zdenka Cerar, Andrej Jelenc in drugi slovenski kajakaši, Peter Vilfan, Slaviša Stojanovič, Dr. Silvo Žlebir, Tone Fornezzi Tof, Milena Zupančič, Lado Bizovičar, Miss Universe Slovenije Tjaša Kokalj, Tone Hočevar, Boris Ostan in Jette Vejrup z družino, župan Vodic Brane Podboršek, ter ljublanski župan Zoran Janković.

Pri pripravi koncerta Rock za prihodnje generacije sodelujejo: ARSO – Agencija Republike Slovenije za okolje, UNICEF Slovenija, Župan MOL Zoran Janković, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Inštitut za ekologijo ter Gibanje za pravičnost in razvoj.

20070629_tk02.jpg
podžupan Janko Möderndorfer, Tanja Cegnar in Vili Grdadolnik (foto: Radio KAOS)