Planet Zemlja

Na spletnem portalu www.svarog.org so objavili vest o ponoči cvetoči orhideji. Skupina nizozemskih botanikov naj bi med ekspedicijo na azijski otok v bližini Papue Nove Gvineje odkrila prvo znanosti znano ponoči cvetočo orhidejo.

Botaniki so povedali, da je nenavadna vrsta edina znana vrsta orhideje, ki cveti izključno ponoči, razlog za tovrstno obnašanje rastline pa je trenutno še neznan.

Edinstveno obnašanje orhideje so znanstveniki odkrili šele po tem, ko so jo prinesli na Nizozemsko in je eden izmed botanikov primerek odnesel domov, z namenom ugotoviti, zakaj so popki orhideje manjši, kot bi morali biti popki, iz katerih se razpre okoli dva centimetra velik cvet. Presenečen je ugotovil, da roža zacveti nekaj ur po tem, ko pade mrak in cveti le do zore. Nenavadno je tudi, da se cvet odpre le za eno noč.

Nova vrsta, ki so jo poimenovali B. nocturnum pripada genusu Bulbophyllum, ki obsega okoli 2.000 vrst orhidej in je tako predstavlja največjo skupino v družini orhidej.

Vir: www.svarog.org

Osvežilci prostora v resnici ne osvežujejo zraka, ampak ga zastrupljajo. Ob njihovi uporabi se sproščajo nevarne kemikalije v koncentracijah, ki močno presegajo dovoljene meje.

Hiša, ki močno diši po umetnih vonjavah, ne diši zato, ker je sveža, ampak zato, ker je zrak v njej pravzaprav onesnažen.

Zato vam svetujemo, da poleg dnevnega prezračevanja svoje dnevne prostore osvežite z vejico sivke ali limoninimi olupki, ki jih preprosto položite na radiator.

Vir: MOP

Vrtec Most na Soči, ki se je v letošnjem šolskem letu znotraj vseslovenskega natečaja društva Planet Zemlja “Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec 2011/12″ponujenega projekta Eko beri, odločil za Eko knjigo z naslovom Čebelji ples, se je v svet čebelic prostovoljno še dodatno poglobil.

Sporočili so nam, da so nad projektom enostavno navdušeni in da so ga v njihovem vrtcu celo razširili. Na temo čebelic so se ves teden pogovarjali, ustvarjali, risali in slikali. Obiskali so tudi čebelarja, si ogledali čebelnjak, se naučili pesmic in plesov o čebelicah, si ogledali poučen film, se posladkali z medom in se veliko pogovarjali o tem.

Ob knjigi Čebelji ples avtorice Alenke Žumbar Klopčič, so z otroki razvijali veliko pogovorov in se zavestno odločili za ozaveščanje širše javnosti o problematiki zastrupljanja čebel.

Tako kot v vrtcu tudi v društvu Planet Zemlja verjamemo, da nam bo skupaj uspelo ohraniti čebele.

Pri pranju porabimo do 90 % energije za ogrevanje vode, čeprav lahko pri nižjih temperaturah enako učinkovito operemo skoraj vsa oblačila. Če peremo pri 60 °C porabimo polovico energiej v prmerjavi s pranjem pri 90 °C.

Pri varčnem programu pranja je poraba energije manjša za 40 %, prihranite pa lahko tudi pri likanju. Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje, zato nam prihranijo čas in energijo.

Pozorni bodite tudi pri sušilnem stroju in ga ne napolnite preveč, saj se poraba energije tako poveča.

Vir: MOP

Uvedba delitve stroškov za ogrevanje in pripravo tople vode je mnoga gospodinjstva spodbudila k spreminjanju potratnih navad in izvedbi ukrepov varčevanja z energijo, kot so namestitev radiatorskih ventilov, hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, menjava oken, izolacija zunanjih sten ali strehe.

V nekaterih večstanovanjskih in poslovnih stavbah, kjer so delitev stroškov uvedli že v preteklih letih, se tako že kažejo dobri rezultati - raba energije se je zmanjšala za od 34 do 44 odstotkov.

Več o tem, kako so lastniki izvedli ukrepe energetske učinkovitosti, si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za gospodarstvo www.delitevstroskov.si.

Vir: www.energijadoma.si

Ljudje pridobivamo velik del energije iz fosilnih goriv, ki izpuščajo v ozračje ogromno količino škodljivih plinov, še posebej toplogrednega plina CO2, kar pa je nesprejemljivo zaradi globalnega onesnaževanja.

S pomočjo alternativnih virov energije lahko proizvedemo energijo in goriva. Evropska unija teži k temu, da bi se zmanjšala poraba fosilnih goriv in povečala uporaba sončne energije, veterne, vodne, geotermalne energije in energije biogoriv, ki ne povečujejo izpuščanje CO2 v ozračje. To so predvsem goriva, pridobljena iz biomase rastlin in rastlinskih biorazgradljivih odpadkov. Običajno se uporablja biomasa lesa ali energijsko bogatih poljščin, v zadnjem času pa tudi alg.

Alge so enostavne rastline brez pravih listov in korenin in so večinoma avtotrofni organizmi, kar pomeni, da si sami proizvajajo hrano. Živijo pravzaprav vsepovsod, v slani in sladki vodi, v vročih vrelcih, puščavah in na snegu. Predvsem pa jih je relativno enostavno gojiti. Če imamo doma na primer bazen ali akvarij vemo, da se na stenah slednjega relativno hitro nabere neka zelena plast - to so ponavadi alge.

Alge proizvajajo poleg kisika pri procesu fotosinteze še druge derivate, kot so beljakovine, ogljikove hidrate, lipide, vitamine. Pri tem pa porabljajo velike količine ogljikovega dioksida in potrebujejo skromno količino hranilnih snovi.

Poleg zmanjševanja onesnaževanja okolja lahko iz številnih organskih snovi, ki jih proizvedejo alge, pridobivamo zdravila, barvila, bioplastiko, krmila, gnojila, sredstva za zatiranje škodljivcev in nenazadnje tudi hrano. Danes alge že uporabljamo kot prehranski dodatek in pridelujemo vitamin B. Nekatere nenasičene maščobne kisline se pridobivajo iz algm, uporabljajo pa se tudi v kozmetične namene.

Nastalo biomaso lahko uporabimo tudi za energetske namene: lahko jo sušimo in uporabimo za neposredno kurjenje npr. v termoelektrarnah; olja lahko predelamo v biodizel, polisaharide pa v bioetanol; algno biomaso lahko uporabimo kot osnovno surovino za proizvodnjo bioplina.

Vir: solarni sistemi nature d.o.o.