Planet Zemlja

V sredo, 5.12.2012 ob 17.00 uri, bo na Sedežu Četrtne skupnosti Trnovo družabni dogodek, ki ga organizira partner društva Planet Zemlja, Gradbeni inštitut ZRMK.

Tam bomo na kratko skupaj osvežili vsebino in namen tekmovanja Energetsko učinkovita soseska, prisluhnili vašim vprašanjem in predlogom ter razrešili morebitne praktične probleme, s katerimi se srečujemo. To bo tudi primerna priložnost za izmenjavo izkušenj med sodelujočimi udeleženci in soseskami. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
Svojo udeležbo potrdite na elektronski naslov miha.mirtic@gi-zrmk.si.

Vsako leto 1. decembra obeležujemo Svetovni dan boja proti aidsu, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) prvič razglasila že leta 1988. Letošnja obeležitev poteka pod geslom “AIDS-proti generaciji brez aidsa”.

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) in Društvom informacijskim centrom (DIC) Legebitra v okviru letošnje mednarodne teme izpostavil pomen izboljšanja in povečanja neposrednega dostopa do testiranja in zdravljenja za spolno prenosljive bolezni. V Sloveniji je težišče boja proti HIV/aidsu že nekaj let usmerjeno predvsem k preventivi oziroma kombinirani preventivi, zmanjševanju tveganih vedenj ter zmanjševanju stigme in diskriminacije. Ključno je pravočasno odkrivanje okužbe, ki omogoča uspešnejše zdravljenje in zmanjševanje širjenja bolezni.

Vir: ivz.si

Slika: FreeDigitalPhoto

Nedavni izsledki ameriške raziskave so pokazali, da naj bi sestavine, pridobljene iz sladkega korena, pomagale preprečiti nastajanje ‘lukenj’ v zobeh. Izvleček iz korenike naj bi vseboval vsaj dve sestavini, ki močno zavirata delovanje bakterij Streptococcus mutans, pomembnih povzročiteljev zobne gnilobe.

Sladki koren je že od nekdaj pomembno zelišče v kitajski medicini, zdaj pa ga tudi na zahodu spoznavajo kot bogat vir zdravju koristnih snovi. Poleg tega, da ga uporabljajo kot sladilo v nekaterih bombonih in pijačah, naj bi njegove sestavine pomagale pri boju z vnetji, virusi in razjedami. Njegovo vlogo v boju proti zobni gnilobi bodo morale potrditi še druge raziskave, morda pa bodo izvlečki iz sladkega korena nekoč vendarle sestavni del nekaterih zobnih past.

Vir: bodieko.si

Foto: FreeDigitalPhotos.net

Prehladna obolenja so ena najpogostejših akutnih bolezni. So hitro nalezljiva. Ob prehodu poletja v jesen, ko se prične novo šolsko leto, so jim izpostavljeni otroci in starejši ter vsi, ki so tako ali drugače preobremenjeni ali pod stresom. Ameriški slamnik je torej po vsem svetu znana zdravilna rastlina, ki spodbuja imunski sistem, pomaga pa tudi pri celjenju ran in regeneraciji kože.

Predvsem je sredstvo učinkovito proti gripi, prehladom, okužbam zgornjih dihal, okužbam spolnih organov in sečil ter drugim boleznim.

Pri urinarnih infekcijah ga lahko priporočamo, ker so strokovnjaki dokazali močan protivnetni učinek uživanja polisaharidov ameriškega slamnika oziroma njegovo pozitivno učinkovanje vzdolž celotnega respiratornega in spodnjega urinarnega trakta. Zelo pogosto ga uporabljajo pri navadnem prehladu. S tem, ko krepi imunski sistem in pomaga telesu, da se ubrani drugih okužb, mu hitro povrne zdravje.

Ker ameriški slamnik krepi telesni imunski sistem, ga še posebno priporočajo ljudem z oslabljeno odpornostjo. Kot dopolnilo običajnim zdravilom lahko koristi predvsem, kadar je imunski sistem oslabljen zaradi zdravil, na primer zaradi kemoterapije pri raku. Pred uporabo pa se moramo vsekakor posvetovati z zdravnikom.
ž
Uživanje pripravkov iz ameriškega slamnika je koristno tako za preventivno povečanje odpornosti, kakor tudi za pomožno zdravljenje skupaj z antibiotiki pri že razvitih okužbah. Klinične raziskave so namreč pokazale, da naj bi se čas okrevanja pri okužbah zgornjih dihal s sočasnim jemanjem antibiotikov in pripravkov ameriškega slamnika skrajšal z 10 na 7 dni. Ker ima ameriški slamnik protivnetne in protiinfekcijske lastnosti, posega po njem tudi vedno več otroških zdravnikov, ki z njim zdravijo otroške prehlade in infekcije ušes.

Vir: bodieko.si

Slika: wikipwdia.org

Na katero polico hladilnika sodijo jogurti? Kaj pa banane? In tisti ostanek jagodnega peciva? Žal se za vrati naših hladilnikov največkrat skriva prava zmešnjava, pogosto pa tudi živila, ki jih sploh ni potrebno hraniti na hladnem. Na koncu izgubimo pregled nad vsebino in živilom mimogrede poteče rok uporabe, za povrh pa po prenapolnjenih policah ne more krožiti hladen zrak in se zato poveča poraba energije. Smo pripravljeni narediti red v svojem hladilniku?

Salame in šunke je najbolje shranjevati zaprte v plastičnih posodah, saj bodo tako živila zaščitena pred izsušitvijo in gnitjem.
Sveže meso in ribe v hladilniku hranite le kratek čas, na spodnji polici, kjer je najhladneje, vselej dobro zaščitene s folijo.
Sveže sadje in zelenjava začneta hitro izgubljati koristne vitamine, zato ju v hladilniku hranimo čim krajši čas, vselej v posebnem predalu na dnu.
Mlečne izdelke hranimo na srednji ali vrhnji polici. Ker se hitro navzamejo vonjav, načete dobro zaprimo ali zavijmo v folijo.
Vrata hladilnika so namenjena shranjevanju jajc, pijač in razne vložene zelenjave in sadja, ki pa jih moramo v hladilniku hraniti šele takrat, ko jih odpremo.
Pločevink ni potrebno shranjevati v hladilniku. Če vsebine pločevinke nismo porabili, jo pretresimo v plastično posodico ali steklen kozarec in dobro zaprimo.

Pri pravilni razporeditvi živil v hladilniku, lahko hladilnik brez skrbi nastavimo na višjo temperaturo in tako zmanjšamo porabo električne energije do 10 odstotkov.

Vir: uzivajmozdravo.si

Slika: “Ambro”/FreeDigitalPhotos.net

Če želimo iz živil, ki jih nalagamo v nakupovalno košarico, pridobiti kar največ hranil, moramo biti zelo osveščen potrošnik. Vedeti moramo, kaj se dejansko skriva v živilu, in ne, kaj o tem pripovedujejo oglasi. Ne nasedajmo vabljivim oznakam na ovojnini.

Te so tam zato, da nas pritegnejo in spodbudijo k nakupu, s pravo vsebnostjo hranil pa imajo običajno le malo skupnega. Tu je nekaj najbolj značilnih primerov zavajanja:

Izdelek z zmanjšano vsebnostjo maščob. Zmanjšana vsebnost maščob še ne pomeni, da vsebuje živilo malo maščob. Če nosi tako oznako na primer sir, je v njem še vedno šest gramov skupnih maščob in štiri grame nasičenih maščob.
Polnozrnati izdelek. Na embalaži testenin in kruha pogosto preberemo, da so izdelani iz polnozrnate moke. Morda je v izdelku res določen delež polnozrnatih žit, vendar je žal ta delež zelo nizek. Izberimo raje izdelek, pri katerem je jasno razvidno, da je iz 100-odstotne polnozrnate moke, ter živila, ki vsebujejo vsaj tri grame vlaknin na postrežek.
Izdelek z naravnimi sestavinami. Besedica ‘naravno’ res zveni zdravo, toda ali obstaja enotna opredelitev tega pojma? Poleg tega, ‘naravno’ še ne pomeni bogato s hranili. Ne nazadnje je naravno živilo pomaranča, enako bi lahko trdili tudi za maslo.
Izdelek brez aditivov in konzervansov. Tudi ta oznaka še ne pomeni, da je živilo zdravo. Kljub temu lahko vsebuje veliko sladkorja ali maščob in ima nizko hranilno vrednost.
‘Lahko’ pomeni, da vsebuje izdelek 30 odstotkov manj določene snovi kot običajno.

Vir: bodieko.si

Slika: “Ambro”/FreeDigitalPhotos.net