Planet Zemlja

Če želimo iz živil, ki jih nalagamo v nakupovalno košarico, pridobiti kar največ hranil, moramo biti zelo osveščen potrošnik. Vedeti moramo, kaj se dejansko skriva v živilu, in ne, kaj o tem pripovedujejo oglasi. Ne nasedajmo vabljivim oznakam na ovojnini.

Te so tam zato, da nas pritegnejo in spodbudijo k nakupu, s pravo vsebnostjo hranil pa imajo običajno le malo skupnega. Tu je nekaj najbolj značilnih primerov zavajanja:

Izdelek z zmanjšano vsebnostjo maščob. Zmanjšana vsebnost maščob še ne pomeni, da vsebuje živilo malo maščob. Če nosi tako oznako na primer sir, je v njem še vedno šest gramov skupnih maščob in štiri grame nasičenih maščob.
Polnozrnati izdelek. Na embalaži testenin in kruha pogosto preberemo, da so izdelani iz polnozrnate moke. Morda je v izdelku res določen delež polnozrnatih žit, vendar je žal ta delež zelo nizek. Izberimo raje izdelek, pri katerem je jasno razvidno, da je iz 100-odstotne polnozrnate moke, ter živila, ki vsebujejo vsaj tri grame vlaknin na postrežek.
Izdelek z naravnimi sestavinami. Besedica ‘naravno’ res zveni zdravo, toda ali obstaja enotna opredelitev tega pojma? Poleg tega, ‘naravno’ še ne pomeni bogato s hranili. Ne nazadnje je naravno živilo pomaranča, enako bi lahko trdili tudi za maslo.
Izdelek brez aditivov in konzervansov. Tudi ta oznaka še ne pomeni, da je živilo zdravo. Kljub temu lahko vsebuje veliko sladkorja ali maščob in ima nizko hranilno vrednost.
‘Lahko’ pomeni, da vsebuje izdelek 30 odstotkov manj določene snovi kot običajno.

Vir: bodieko.si

Slika: “Ambro”/FreeDigitalPhotos.net

Preprečevanje in zmanjševanje količin odpadkov je naša prednostna naloga, ki pa ni lahka, saj zahteva spremembo našega razmišljanja in tudi navad. Običajno pri kupovanju izdelkov sploh ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki. Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.

Zato je naša naloga, da spodbujamo ljudi k razmišljanju, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da količino odpadkov lahko zmanjšujemo sami. Seveda je to dolgotrajen proces spreminjanja naših navad.

Odpadke je mogoče zmanjšati na zelo preproste načine: npr., če izbiramo izdelke za večkratno uporabo ali z dolgo življenjsko dobo, brez nepotrebne ali s povratno embalažo, nove modele kupujemo šele, ko so stari iztrošeni, premislimo o uporabni vrednosti izdelkov, ki jih že imamo doma, in podobno.

Z letošnjo akcijo nas Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje letos spodbujajo k razmisleku, ali bi prižgali svečo manj. Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni.

Vir: www.svecamanj.si

Slika: ”bulldogza”/FreeDigitalPhotos.net

Običaj izrezovanja buč na noč čarovnic se je s popularno kulturo razširil predvsem iz ZDA, kamor so ga prinesli izseljenci z Irske in Škotske, le da so ti svoje svetilke tradicionalno izrezovali iz repe in se ob njih spominjali na umrle duše, ujete v vicah. V ZDA so tradicijo izrezovanja buč prvič zabeležili leta 1837, vendar so takrat to počeli ob času žetve, z nočjo čarovnic pa so buče povezali šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je veljalo, da s takšnimi svetilkami preganjamo zle duhove.

Buča, v katero bomo izrezali režeči obraz, naj bo velika in čim bolj pravilne oz. simetrične oblike. Tudi če ni najbolj okrogla, bo še vedno lepo žarela, poskrbimo le, da bo stabilno stala; buča, ki se kotali naokoli s prižgano svečo v trebuščku, je nepraktična in nevarna. Pazimo, da je med prevozom in premikanjem ne odrgnemo, saj potem ne bo več tako lepa, pa tudi gniti bo pričela hitreje kot nepoškodovana buča. Dobro je tudi, če buča ni preveč “bradavičasta” oz. ima vsaj eno stran gladko: tam bomo izrezali obraz. Seveda pa lahko vse nepravilnosti, ki jih buča vseeno ima, “vkomponiramo” v končni izdelek in jih tako obrnemo sebi v prid. Še en nasvet: če je buča nagnjena, pazite, da obrazek ne bo “gledal navzdol”, torej ga morate izrezati na tisti strani buče, ki je obrnjena navzgor.

Za izdelavo potrebujemo le nož z ozkim in dolgim rezilom, s katerim bomo rezali, ter veliko žlico ali žlico za sladoledne kepice, s katero bomo izdolbli notranjost buče. Za manjše popravke bo primeren manjši nož, odlično pa se obnese tudi olfa nož, vendar previdno z njim, še posebej, če izrezujejo tudi otroci. Izberemo obraz (ali pa kakšen drug motiv, povezan s čarovnicami, duhovi in nasploh vsem strašnim), ki bo razsvetljeval dvorišče ali balkon.

Na spletu najdete milijon in eno idejo, še posebej za prvič pa je najbolje izbrati klasičen “režeči obraz”: trikotne oči in nos ter enostavna usta s trikotnimi zobmi. Zaobljene linije je veliko težje izrezovati. Veliko zabave.

Vir: http://www.dnevnik.si/kultura/1042483386

Slika: ‘’supakitmod”/FreeDigitalPhotos.net

Ste vedeli, da ljudje v povprečju porabimo eno nakupovalno vrečko zgolj 20 minut, nato jo pa zavržemo? Da bi bil bolj varčni, dajmo v vsako torbico, ki jo nosimo, vrečke za večkratno porabo. Vsi naši nakupi niso vedno skromni, zato nekaj vrečk za večkratno uporabo vtaknimo še v prtljažnik avtomobila. Tako bomo imeli vedno pri roki vrečko in jih doma ne bomo kopičili v nepregledne kupe. Tako bomo vedno pripravljeni in nam nikdar več ne bo treba domov prinesti še ene plastične vrečke.

Kar pa imamo že doma, lahko ponovno uporabimo. Najmanjše plastične vrečke, po možnosti tiste z zapiralnim patentom, uporabimo za shranjevanje tablet, druge za shranjevanje ličil po vrstah, tretje pa spet razporedimo po torbicah, da vanje lahko zavijemo mokre zložljive dežnike. V tulec, ki ostane, ko uporabimo vse papirnate brisače, stlačimo plastične vrečke, da jih eno po eno lahko uporabljamo. Preden gremo na vrt, si jih zavežimo okrog kolen, da bomo lahko v miru klečali na zemlji.

Vir: bodieko.si

Slika: ”magerymajestic”/FreeDigitalPhotos.net

Znotraj natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki ga društvo Planet Zemlja letos izvaja že tretje leto zapored, je sedaj tudi zaživel nov projekt - spletni portal mladih eko novinarjev Eko generacija.

Tam so prvi prispevek pripravili osmošolci Osnovne šole Trbovlje, ko so se s svojima mentoricama odpravili na naravoslovni dan in spoznali Ekološko pot, svoja opažanja in vtise pa zapisali v obliki reportažnega prispevka, ki si ga lahko v celoti preberete tukaj.

Tokrat smo se pogovarjali s strokovnjakom za odnose z javnostmi direktorjem Agencije ODMEV Damijanom Nacevskim, ki je med drugim opozoril na pomembnost zgodnjega osveščanja.

»Osveščanje se mora začeti že v vrtcu in nadaljevati v šoli. Otroci svoje znanje kmalu prenesejo na starše. Potratnost bi lahko omejili z okoljskimi dajatvami, ki bi spodbujale prodajo okolju prijaznejših in energetsko manj potratnih izdelkov, smiselno bi bilo meriti ogljični odtis produktov, vključno s transportnimi stroški,« je povedal Nacevski.

Po njegovem mnenju bi na ta način lahko okrepili tudi lokalno samooskrbo, kar bi imelo pozitivne učinke na gospodarstvo. »Pridobili bi tudi nova delovna mesta, nenazadnje pa bi tudi domača proizvodnja postala konkurenčnejša, saj bi okoljske takse - kar je, mimogrede, v skladu z evropskim pravnim redom - dale priložnost lokalni pridelavi in lokalnim izdelkom,« je še zaključil Nacevski.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.