Planet Zemlja

Preprečevanje in zmanjševanje količin odpadkov je naša prednostna naloga, ki pa ni lahka, saj zahteva spremembo našega razmišljanja in tudi navad. Običajno pri kupovanju izdelkov sploh ne razmišljamo o tem, da bo nakup, ali del tega nakupa prej ali slej končal med odpadki. Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati.

Zato je naša naloga, da spodbujamo ljudi k razmišljanju, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da količino odpadkov lahko zmanjšujemo sami. Seveda je to dolgotrajen proces spreminjanja naših navad.

Odpadke je mogoče zmanjšati na zelo preproste načine: npr., če izbiramo izdelke za večkratno uporabo ali z dolgo življenjsko dobo, brez nepotrebne ali s povratno embalažo, nove modele kupujemo šele, ko so stari iztrošeni, premislimo o uporabni vrednosti izdelkov, ki jih že imamo doma, in podobno.

Z letošnjo akcijo nas Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje letos spodbujajo k razmisleku, ali bi prižgali svečo manj. Predniki vam ne bodo zamerili, potomci vam bodo za to hvaležni.

Vir: www.svecamanj.si

Slika: ”bulldogza”/FreeDigitalPhotos.net

Običaj izrezovanja buč na noč čarovnic se je s popularno kulturo razširil predvsem iz ZDA, kamor so ga prinesli izseljenci z Irske in Škotske, le da so ti svoje svetilke tradicionalno izrezovali iz repe in se ob njih spominjali na umrle duše, ujete v vicah. V ZDA so tradicijo izrezovanja buč prvič zabeležili leta 1837, vendar so takrat to počeli ob času žetve, z nočjo čarovnic pa so buče povezali šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je veljalo, da s takšnimi svetilkami preganjamo zle duhove.

Buča, v katero bomo izrezali režeči obraz, naj bo velika in čim bolj pravilne oz. simetrične oblike. Tudi če ni najbolj okrogla, bo še vedno lepo žarela, poskrbimo le, da bo stabilno stala; buča, ki se kotali naokoli s prižgano svečo v trebuščku, je nepraktična in nevarna. Pazimo, da je med prevozom in premikanjem ne odrgnemo, saj potem ne bo več tako lepa, pa tudi gniti bo pričela hitreje kot nepoškodovana buča. Dobro je tudi, če buča ni preveč “bradavičasta” oz. ima vsaj eno stran gladko: tam bomo izrezali obraz. Seveda pa lahko vse nepravilnosti, ki jih buča vseeno ima, “vkomponiramo” v končni izdelek in jih tako obrnemo sebi v prid. Še en nasvet: če je buča nagnjena, pazite, da obrazek ne bo “gledal navzdol”, torej ga morate izrezati na tisti strani buče, ki je obrnjena navzgor.

Za izdelavo potrebujemo le nož z ozkim in dolgim rezilom, s katerim bomo rezali, ter veliko žlico ali žlico za sladoledne kepice, s katero bomo izdolbli notranjost buče. Za manjše popravke bo primeren manjši nož, odlično pa se obnese tudi olfa nož, vendar previdno z njim, še posebej, če izrezujejo tudi otroci. Izberemo obraz (ali pa kakšen drug motiv, povezan s čarovnicami, duhovi in nasploh vsem strašnim), ki bo razsvetljeval dvorišče ali balkon.

Na spletu najdete milijon in eno idejo, še posebej za prvič pa je najbolje izbrati klasičen “režeči obraz”: trikotne oči in nos ter enostavna usta s trikotnimi zobmi. Zaobljene linije je veliko težje izrezovati. Veliko zabave.

Vir: http://www.dnevnik.si/kultura/1042483386

Slika: ‘’supakitmod”/FreeDigitalPhotos.net

Ste vedeli, da ljudje v povprečju porabimo eno nakupovalno vrečko zgolj 20 minut, nato jo pa zavržemo? Da bi bil bolj varčni, dajmo v vsako torbico, ki jo nosimo, vrečke za večkratno porabo. Vsi naši nakupi niso vedno skromni, zato nekaj vrečk za večkratno uporabo vtaknimo še v prtljažnik avtomobila. Tako bomo imeli vedno pri roki vrečko in jih doma ne bomo kopičili v nepregledne kupe. Tako bomo vedno pripravljeni in nam nikdar več ne bo treba domov prinesti še ene plastične vrečke.

Kar pa imamo že doma, lahko ponovno uporabimo. Najmanjše plastične vrečke, po možnosti tiste z zapiralnim patentom, uporabimo za shranjevanje tablet, druge za shranjevanje ličil po vrstah, tretje pa spet razporedimo po torbicah, da vanje lahko zavijemo mokre zložljive dežnike. V tulec, ki ostane, ko uporabimo vse papirnate brisače, stlačimo plastične vrečke, da jih eno po eno lahko uporabljamo. Preden gremo na vrt, si jih zavežimo okrog kolen, da bomo lahko v miru klečali na zemlji.

Vir: bodieko.si

Slika: ”magerymajestic”/FreeDigitalPhotos.net

Znotraj natečaja Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec, ki ga društvo Planet Zemlja letos izvaja že tretje leto zapored, je sedaj tudi zaživel nov projekt - spletni portal mladih eko novinarjev Eko generacija.

Tam so prvi prispevek pripravili osmošolci Osnovne šole Trbovlje, ko so se s svojima mentoricama odpravili na naravoslovni dan in spoznali Ekološko pot, svoja opažanja in vtise pa zapisali v obliki reportažnega prispevka, ki si ga lahko v celoti preberete tukaj.

Tokrat smo se pogovarjali s strokovnjakom za odnose z javnostmi direktorjem Agencije ODMEV Damijanom Nacevskim, ki je med drugim opozoril na pomembnost zgodnjega osveščanja.

»Osveščanje se mora začeti že v vrtcu in nadaljevati v šoli. Otroci svoje znanje kmalu prenesejo na starše. Potratnost bi lahko omejili z okoljskimi dajatvami, ki bi spodbujale prodajo okolju prijaznejših in energetsko manj potratnih izdelkov, smiselno bi bilo meriti ogljični odtis produktov, vključno s transportnimi stroški,« je povedal Nacevski.

Po njegovem mnenju bi na ta način lahko okrepili tudi lokalno samooskrbo, kar bi imelo pozitivne učinke na gospodarstvo. »Pridobili bi tudi nova delovna mesta, nenazadnje pa bi tudi domača proizvodnja postala konkurenčnejša, saj bi okoljske takse - kar je, mimogrede, v skladu z evropskim pravnim redom - dale priložnost lokalni pridelavi in lokalnim izdelkom,« je še zaključil Nacevski.

Pogovor si lahko v celoti preberete na www.razglej.se.

Ob svetovnem dnevu turizma je društvo Planet Zemlja v kotičku narave v urbanem okolju, v prelepem ambientu Ventovarne, ponovno pripravilo konferenco na temo eko turizma. V okviru zanimive in trenutno aktualne tematike »Eko turizem in trajnostna energija 2012« so potekale štiri različne razprave, v katerih so kot vodilni govorci nastopili priznani strokovnjaki s področja ekologije, turizma ter okoljskih označevanj v turizmu, svoje izkušnje pa so podelili tudi ponudniki in uporabniki ekoloških turističnih storitev.

Predavatelji in udeleženci v razpravah so vsi po vrsti pogrešali tiste, ki določajo pravila igre in okvirne perspektive slovenskega turizma, saj se je veliko vprašanj nanašalo prav na njih. Obenem so poudarili, da bi tisti, ki so manjkali, enostavno morali vedeti in videti, koliko znanja, strokovnosti, entuziazma ter dobrih praks je bilo predstavljenih zgolj na tem drobnem kamenčku v mozaiku turističnih prizadevanj.

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, nobelova nagrajenka in predstojnica oddelka za agrometeorologijo na Biotehnični fakulteti, je v svojem nastopu razpravljala o večnem vprašanju, in sicer, ali je trajnostni turizem v praksi sploh mogoč ter ob tem izpostavila: “Trajnost vsebuje omejitev. Za zadovoljevanje svojih potreb potrebujemo manj kot hočemo imeti, zato je nenehno spodbujanje rasti v materialnem smislu v nasprotju z ekoturizmom.”

Prof. dr. Janez Bogataj, ambasador EDEN, ki je prav tako nastopil ob otvoritvi in pojasnjeval, koliko smo še zeleni pri razumevanju zelenega turizma v Sloveniji, je uvodni nagovor zaključil z mislijo: “Trenutno ima naša država samo barvo, ki je zelena, zato nas veliko čaka še pri miselnih procesih, ki pa morajo postati zeleni.”
V videu nagovoru, ki so ga udeleženci lahko spremljali na konferenci, je evroposlanec Jelko Kacin kot nadomestni član Odbora za promet in turizem Evropskega parlamenta predstavil stanje eko turizma na evropskem področju.
Skozi prizmo Alpske konvencije se je področja eko turizma zunaj naših meja dotaknila Taja Ferjančič, vodja projektov na Stalnem sekretariatu Alpske konvencije, in hkrati tudi predstavila aktivnosti te konvencije.
Mojca Stubelj Ars, univ. dipl. ekologinja, je skozi izdelano raziskavo pojasnila Ekoturistične smernice TIES-a ter mnenje turistov na Havajih o ekoturizmu in s svojim nastopom zaokrožila sklop predavanj na temo »Eko turizem v teoriji«.

Po krajšem predahu je sledila razprava »Eko turizem v praksi«, kjer je Bojan Sever, župan občine Idrija, predstavil prednosti in slabosti nazivov destinacija EDEN in Alpsko mesto, ter poudaril: “Najprej smo sprejeli strategijo trajnostnega razvoja, saj v tem vidimo potencial novih delovnih mest. Gre pravzaprav za zaslužek, s katerim ne bi škodili okolju.”

V razpravi se mu je pridružil še Marko Pretner, naravovarstveni svetnik iz Informacijskega središča Dom Trenta, ter Vilma Topolšek, lastnica turistične kmetije Urška in dobitnica okoljskega znaka EU marjetica, ki je med predstavljanjem primera dobre prakse poudarila: “Od leta 2003 in vse do danes smo zgolj trije turistični ponudniki prejeli okoljski znak EU marjetica. Problem ni v turističnih delavcih, ampak v birokraciji in izjemno slabi podpori države, predvsem pa v njeni togosti.”

Tik pred zaključnim panelom so si zbrani ogledali videoposnetek evroposlanke in sonaravne popotnice mag. Mojce Kleva, ki je z udeleženci delila svoje občutke ter vtise potovanja »Po sledeh Majev«, ob čemer je poudarila, da so Maji »kljub težkim življenjskim pogojem izoblikovali sonaravno delovanje družbe.« V svojem zaključku je vse skupaj pozvala, naj »v letu 2012 prisluhnemo tej izjemni izumrli civilizaciji, ki nas opozarja na našo odgovornost do okolja«.

V zadnjem sklopu nastopov so slušatelji spoznali stanje eko turizma v svetu, kjer je namestnik španske veleposlanice v Sloveniji Sergi Farré Salvá, kot predstavnik ene izmed najbolj obiskanih destinacij, predstavil Ekoturizem Produkt Klub ter s slikovitim opisom navedel primere dobrih praks.

Razpravo sta nadaljevala predstavnik veleposlaništva Hrvaške v Sloveniji Marin Žužul ter Goran Blažić, predsednik Hrvaške turistične skupnosti za Slovenijo, ki sta na primeru Plitvičkih jezer prikazala sožitje nedotaknjene narave in množičnega turizma.

Ob zaključku konference je ambasadorka prestižne okoljske nagrade Energy Globe Award prof. Nada Pavšer vse zbrane pozvala k sodelovanju na tem mednarodnem natečaju.