Planet Zemlja

Na hodnikih Evro parlamenta smo ujeli nekaj evro-poslancev iz Slovenije.
V izrekanju želja za leto 2012 so se vsi dotaknili ekonomije, mnogi so jo povezali z ekologijo. To nas še posebej veseli, saj na vse močnejšo povezavo med vedama, opozarjamo na naši tradicionalni Eko konferenci, ki jo ob svetovnem dnevu Zemlje organiziramo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Podrobneje o željah evro-poslancev pa v nadaljevanju.

Jelko Kacin: »Predvsem želim, da se 26 držav članic Evropske unije pri izvedbi ukrepov za povrnitev zaupanja dogovori na tak način, da ne bodo prepričali samo državljane Evropske unije, pač pa tudi svetovne trge in predvsem Veliko Britanijo, ki je ponovno razširila širino Rokavskega preliva in se bliskovito pomika proti Združenim državam Amerike, kjer pa je nočejo. Ko bo enkrat ugotovila, da z vsako potezo, ki jo ta konzervativna vlada uprizarja v svojo lastno škodo, potegne Veliko Britanijo za kakšno leto ali dve nazaj, se bojim, da bo žal že prepozno. Ampak med tem se bodo Evropski uniji pridružile nove članice iz zahodnega Balkana in bomo Britansko izgubo nekako nadomestili.«

I: No to je bil pogled zelo daleč (naprej)… Torej v Majevski koledar le ne verjamete?

»Ne. Z Maji se ne ukvarjam. Predvsem so jih zahodnjaki s svojo Špansko vejo na žalost iztrebili. Zato ima celotna civilizacija velike težave z rekonstrukcijo majevskega koledarja in celotne majevske civilizacije. V tem trenutku, v 21. stoletju se je potrebno ukvarjati z malo večjo človeško populacijo, kot pa je bila na Zemlji takrat. In ker je načelo enkakosti in solidarnosti zavezujoče in je potrebno za te ljudi poskrbeti, jim je potrebno omogočiti tudi dostop do energetskih virov in zdaj se vračamo nazaj na to vprašanje, kako bomo energirali, da ne bomo pregrevali?«

Tanja Fajon: »Za naš planet bi si želela predvsem, da bi bil varen planet. Varen v smislu terorizma, jedrskega oboroževanja, podnebnih sprememb. Varen pred nami samimi, ki si največkrat omejujemo svoj prostor. Da bi bili ljudje sposobni živeti drug z drugim ne glede na to od kje prihajamo, kakšne so naše verske, rasne in druge lastnosti ali tudi spolna orientacija. Da bi ljudje znali biti veliko bolj strpni in bolj tolerantni kot smo danes. In nenazadnje, da bi ta kriza- evropska, finančna, gospodarska, ki je močno načela vrednote, bila toliko pogašena, da bi lahko ljudje videli luč na koncu tunela.«

Lojze Peterle: »Jaz mislim, da bo 2012 materialno, bi rekli v bibličnem jeziku eno izmed let suhih krav. Lahko se zgodi, da ne bo zadnje. Pomagal si bom spet s postno prispodobo, takrat ko je kakšne stvari manj, potem je kakšne stvari več, pa se ti kaj posveti oziroma kaj spoznaš. Kar sem rekel, ne da bi grozil, da nam bo zdaj revščina oči odprla. Vendar čisto drugače gledaš s sitim ali s praznim ali z napol praznim želodcem. Ko nekih stvari na ketere si navajen ni več ali pa jih je veliko manj, se začneš spraševati zakaj in kako. Včasih najdemo kakšne dobre odgovore, vedno pa tudi ne. Kriza sama zase ni nujna napoved kakšnih hudih spreobrnjenj oziroma bolj ekološkega obnašanja. Jaz sam si zmeraj želim, da bi napredovali s pomočjo zavesti oziroma etične in okoljske občutljivosti, ne šele zaradi katastrof. Imamo tisto, da nas bolj spravljajo naprej katastrofe, kot pa kontinuirano mišljenje, ki pozna tudi drugega, ki pozna tudi naravo kot drugega ali bistvenega. Imamo tako, ko gledam tole hišo. Reforme se dela po navadi, kadar zmanjka denarja. In ko ga ni, je potrebno odgovoriti na del vprašanj kako tisto malo razdeliti in kako ustvariti, da bomo sploh lahko kaj delili. To je tudi problem Slovenije, ne pa neke trenirke.«

Romana Jordan Cizelj: »Mislim, da smo ljudje do zdaj pokazali, da se znamo prilagajati, zato smo preživeli in zato smo pravzaprav še veliki zavojevalci Zemlje, tega planeta in naša številka se še vedno veča. Vprašanje pa je kako se bomo uspeli prilagajati v prihodnosti, če ne bomo že zdaj delno spremenili svojega načina življenja. To preživetje se kaže v problemih, ki niso samo ekološki, ampak tudi sociološki, politični in gospodarski. Jaz si za leto 2012 želim predvsem več treznosti in več odgovornosti. Želim si, da ko enkrat neki problem analiziramo in se dogovorimo kakšne so poti, da ga rešimo in da se tega tudi držimo.«

Irena Mraz

Janeza Dovča, člana skupine Jararaja smo povprašali, ali je uspešen pri ločevanju odpadkov. Povedal nam je, da mu gre kar dobro od rok, saj živi v centru Ljubljane in pridno ločuje odpadke. Povprašali smo ga tudi, kdo ima po njegovem mnenju največji vpliv na ljudi, da bi ravnali ekološko.

Povedal nam je naslednje: »Ključ vsega je izobraževanje in ozaveščanje. In to so po mojem mnenju vsi našteti dejavniki. Okolje, ki daje zgled. Tudi javne osebe imamo odgovornost izkoristiti pozornost za podajanje žlahtne vsebine. Žalostno je, da živimo v času, ko je duhovno izobraževanje zelo šibko, nepomembno. Velika je tudi odgovornost politike, ki ima velik vpliv na konkretnega človeka, konkretnega otroka in konkretno naravo. Narava nam že nekaj časa, vedno intenzivneje, sporoča, da določenih stvari ne znamo in ne delamo prav. Upam, da se bomo tega kolektivno čim prej zadevali in odločili, kaj je v življenju zares pomembno. Biti srečen in zdrav, živeti, zavedati se življenja in dihati, ne samo izdihovati, ampak tudi zavestno vdihovati.«

Celoten intervju pa si lahko preberete na spletni strani www.razglej.se.

V društvu planet Zemlja smo tudi letos izvedli krajšo raziskavo na temo novoletnega okraševanja, v katerem je sodelovala petina vseh slovenskih občin. Raziskava je pokazala povečanje zavedanja občinskih uprav o vplivu novoletnega okraševanja na kvaliteto bivanja občank in občanov ter s tem povezanimi stroški uprave. Ob tem se je izkazalo, da so informacije o sicer dražji, a okolju in proračunu prijaznejši osvetlitvi z LED svetili, dosegle tudi občinske pisarne.

Občine smo v raziskavi razdelili v tri velikostne skupine: občine do 3.000 prebivalcev, občine med 3.000 in 10.000 prebivalcev in občine z več kot 10.000 prebivalci.

Električni novoletni okraski pri 70 % vseh občin, ki so se odzvale, ne bodo presegli dolžine 2500 m na občino, ob tem pa iz občinskih uprav sporočajo, da količine ne bodo večje od lanskih. Njihova poraba naj ne bi presegala moči 10.000 kW, večina občin pa bo osvetlila vse predele mesta s poudarkom na središču mesta.

Približno 50 % slovenskih občin, ki so se odzvale, ima večino okraskov iz LED svetil, ki so v povprečju prižgana med 10 in 12 ur na dan. Več kot 60 % sodelujočih občin je stare okraske z varčnejšimi LED svetili zamenjala že leta 2009 in 2010.

Sicer pa so tudi občine občutile vpliv recesije in stroške za postavitev novoletne okrasitve ohranile v starih okvirih ali jih v primerjavi z lanskim letom celo zmanjšale. 60 % manjših občin, ki so se odzvale, je za novoletno okrasitev namenilo do 5.000 evrov, medtem ko so večje občine porabile več kot 10.000 evrov, ena izmed teh pa celo 50.000 evrov.

V ponedeljek, 12. decembra, je v Centru urbane kulture Šiška v Ljubljani potekala izmenjava oblačil Zmenek z drugo obleko, ki jo je pripravilo društvo Ekologi brez meja v sodelovanju s Kinom Šiška in portalom Bodi Eko. Izmenjava oblačil spada v serijo aktivnosti projekta Tovarna dela - Tekstil, s katerimi društvo želi zapečatiti vkoreninjene predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil v Sloveniji in preprečevati nastajanje odpadkov. Na dogodek so organizatorji povabili tudi znane Slovenke in Slovence ter jih tako postavili pred drzen okoljski izziv.

Izmenjave se je udeležilo 120 gostov, med drugim tudi Iva Krajnc in Nina Gazibara, ki so s svojim zgledom pomagali rušiti neutemeljene predsodke. Izmenjavo je moderirala Jasna Gabrič z Radia Aktual in je potekala po načelu prinesi 5 - odnesi 5, v obtoku pa so bila oblačila, obutev ter modni dodatki.

»Na izmenjavah oblačil, ki jih po Sloveniji organiziramo Ekologi brez meja, se kaže izrazit predsodek proti temu, da bi nosili rabljena oblačila. Ta nekako nosijo škrlatno znamenje pomanjkanja, ljudje jih označujemo kot razcapana ali primerna za socialno ogrožene sloje. To je velika škoda, saj se s pravo kombinacijo taisti kosi lahko pokažejo v povsem novi in sveži luči,« je razložila modna oblikovalka iz društva Ekologi brez meja Barbara Živčić in dodala: »Trudimo se, da bi tudi pri nas prišlo do miselnega preskoka - ta izmenjava je eden od kamenčkov, ki bodo dokazali, da je predsodek pred nošenjem rabljenih oblačil brezpredmeten in ga je možno premagati s pozitivnimi zgledi.«

Društvo Ekologi brez meja je vsakemu udeležencu izmenjave ob oddaji oblačil podelilo Zeleni pečat, certifikat, s katerim so tudi formalno zapečatili svoje predsodke in postali ambasadorji nošenja rabljenih oblačil. Njihova naloga odslej je predvsem širiti zavest, da so rabljena oblačila lahko kakovostna, modna, predvsem pa okoljsko odgovorna odločitev, ki je hkrati tudi izziv za človekovo domišljijo.

V stilskem kotičku sta gostujoči modni navdušenki Manja Plešnar in Jana Koteska s portala Fashion.si udeležencem pomagali pri izbiri barv in kombinacij iz množice oblačil in modnih dodatkov, ter tako ustvarjali nove, sveže zgodbe. Dekleti sicer na fashion.si v rubriki Stilago - sanjski stilist vsak teden s kratkimi videonasveti prikazujeta, kako se obleči za različne priložnosti.

»Za 1 tipično 200-gramsko majico iz bombaža porabimo več kot 2.700 litrov vode in 8 kilovatnih ur elektrike, vzgoja bombaža je vezana na ogromno porabo pesticidov, poleg tega pa v nepravičnih delovnih razmerjih za to dela ogromno otrok. To so dejstva, zaradi katerih z Manjo podpirava take projekte in predvsem nošenje rabljenih oblačil,« je povedala sodelavka fashion.si Jana Koteska.

V dveh urah so gostje na izmenjavo prinesli okoli 150 kilogramov oblačil, modnih dodatkov in obutve: 91 dolgih in kratkih majic, 68 puloverjev, 67 parov hlač, 30 srajc, 22 kril, 17 oblek, 11 kosov modnih dodatkov, 6 plaščev, 13 šalov, 10 jaken, 9 parov čevljev, 8 kap, 7 torbic, 2 korzeta in 1 kopalke. Na ta način so uspeli ohraniti 900.000 litrov vode, 6000 kWh električne energije in 1,5 kilograma pesticidov. Oblačila so ponovno vrnili v obtok in jim podaljšali življenjsko dobo.

Vir: ebm.si/oj/

Dne 24.11.2011 se je v atraktivni rezidenci veleposlanika Kraljevine Nizozemske, ki v Kosezah,v svoji zasnovi izraža tipični nizozemski odnos do prostora in družbe ter obenem upošteva način bivanja veleposlanika, zgodila predstavitev 18. Bazarja Slovenskega mednarodnega združenja žensk SILA, ki bo jutri potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Organizatorke pa so letos tudi prvič prispevale k varovanju okolja, saj bodo po 18 letih letos prvič uporabljale papirnate vrečke za nakupe obiskovalcev. Vsa leta so to počele v plastičnih vrečkah, letos pa jim je ta doprinos k okolju pomagal doseči glavni pokrovitelj dogodka iz Slovenije, podjetje Papiroti.

Gostiteljica Aleid Douma, sicer soproga in predsednica združenja, je skupaj z nekaterimi članicami pripravila prijeten sprejem, kjer je bilo govora o nastanku in delovanju združenja, njihovih aktivnih projektih in o prihajajoječem 18. Mednarodnem dobrodelnem SILA BAZAR-ju, ki se bo zgodil v soboto 26.11.2011. Med aktivnimi projekti je bila med drugim omenjena internacionalna kuharska knjiga v kateri so združeni recepti, ki so jih prispevale članice združenja. Vodja stikov z javnostmi in urednica kuharske knjige gospa Doroteja Omahen je povedala, da je to že druga izdaja, saj je bila prejšnja zaradi velikega zanimanja razprodana. Članice združenja so zelo ponosne na to, da lahko pomagajo ljudem na robu družbe in da so na prejšnjih bazarjih uspele zbrati že več kot 1 milijon evrov, ter v prejšnjih letih celo prekosile mednarodni dobrodelni bazar, ki ga organizirajo ženske v New Yorku. Letošnje leto želijo zbran izkupiček nameniti pomoči potrebnim po vsej Sloveniji, med drugim Društvu materina dušica Pilštanj, Sekciji za Downov sindrom pri Zvezi Sožitje, Kriznemu centru za otroke v Grosuplju, Sončku - društvu za cerebralno paralizo Dolenjske in Bele krajine, Zavodu za gluhe in naglušne, Zavodu za usposabljanje Janez Levec in nekaterim posameznikom.

Najbolj zanesljivo naravne barve lase boste nosili, če si jih boste naredili sami. Veliko navadnih sestavin, ki jih ima doma skoraj vsak od nas, lahko služi kot sestavina doma pripravljene barve za lase. Če ste nagnjeni k alergijam, doma pripravljeno barvo za lase najprej preizkusite na manjšem delcu kože. Tudi naravne sestavine lahko izzovejo alergijo, zato je previdnost tudi tu še kako na mestu.

Če bi radi prekrili sive lase, preizkusite mešanico iz rožmarina in žajblja. Zmešajte sestavini v vodi in jih pustite vreti približno pol ure. Ko prevrete, odstranite posodo z vročine in mešanico pustite stati nekaj ur. Nato nanesite na lase in pustite, da se popolnoma posuši. Umijte lase s svojim običajnim šamponom. Ko se bodo lasje posušili, boste videli rezultat. Če želite temnejšo nianso, naredite še eno mešanico in ponovite proces. Še en način prekrivanja sivih las je uporaba orehove lupine. Ta sestavina je še posebej primerna za rjave lase. Zmešajte sestavine. Kuhajte na majhnem ognju pol ure. Pustite stati eno uro. Nanesite barvo na lase in pustite, da se posuši. Nato obrišite barvo z las.

Za rdeče lase uporabite mešanico iz dveh skodelic jajčasto listne kaline oziroma ligustra in dveh skodelic rdeče guave, ki ju zavrete v vodi. Vode naj ne bo več kot toliko, da prekrije sestavine. Pustite mešanico, da se ohladi, nato precedite in dodajte 2 žlici jabolčnega kisa. S to mešanico natrite lase. Za močnejši odtenek nanesite naslednji dan znova. V primeru, da imate suhe lase, po uporabi nanesite na lasišče kapljico mandljevega olja. Za rdeče lase lahko uporabite tudi sesekljane liste maline, sesekljane liste redkvice, redkvice, sesekljane pesine liste, rdečo peso ali brusnice. Uporabite 2 skodelici izbrane sestavine in sledite navodilom prejšnjega recepta.

Za rjavo barvo zmešajte eno skodelico narezanih listov žajblja v dve skodelici vrele vode za 10 minut. Ohladite, dodajte dve žlički jabolčnega kisa in nanesite na lase. 20 zelenih lešnikov položite v skledo. Nasekljajte skodelico leskovih listov in dodajte v skledo. Potresite z žlico soli. Dolijte toliko vrele vode, da prekrije liste. Pustite čez noč. Uporabite naslednji dan. Če imate suhe lase, bodite previdni, saj jih ta pripravek še bolj izsuši. Rjavo bravo za lase dobite tudi iz listov rožmarina, artičokinega cveta, sredice ali listov, bezgovih jagod in bezgovih listov. Dve skodelici zelišč nasekljajte, prekrijte z vrelo vodo in pustite vreti 10 minut. Pustite stati čez noč.

Če želite posvetiti lase, zavrite vodo, dodajte 2 skodelici kamiličnih cvetov. Vode naj bo toliko, da komaj prekrije cvetove. Ohladite. Dodajte dve žlici jabolčnega kisa. Lase lahko posvetlite tako, da lase nekajkrat zapovrstjo operete z mešanico vode in limoninega soka. Delovala bo tudi mešanica kamiličnega čaja, jogurta in sivkinega olja, ki bo vaše lase tudi prijetno odišavila. Zavrite vodo in ji dodajte kamilico. Precedite. Jogurt in 7 kapljic sivkinega olja zmešajte s čajem. Nanesite mešanico na suhe lase, od lasišča do konic. Pokrijte glavo s plastično kapo in počakajte 30 minut. Sperite s šamponom. Za svetle pramene uporabite skodelico limoninega soka in 3 skodelice kamiličnega čaja. Nanesite na šope las in posušite na soncu. Sperite. Nujno uporabite balzam za lase.

Barvamo se lahko tudi s kano in indigo. Zmešajte 200 mg kane in zmleto kavo v vodi. Primešajte jajčni rumenjak in eno žličko brendija. Nanesite pasto na glavo in jo pustite delovati 3-4 ure. Sperite s toplo vodo.

Ena vrsta naravne barve za lase je tudi uporaba kane. Postopek barvanja s kano je podoben običajnemu barvanju las. Za barvanje boste potrebovali prah kane, limonin sok in malo vode. Sestavine gladko zmešajte v stekleni posodi. Zmes mora postati gosta kaša. Ko je pripravljena, jo pustite stati čez noč na sobni temperaturi. Naslednji dan po umivanju las vtrite v lase nekaj kapljic mandljevega olja. Nagnite glavo nad umivalnik in pričnite nanašati zmes na pramen za pramenom. Ko končate, ovijte glavo s plastično vrečko, ki jo pritrdite z lasnico. Čez oblecite še mehko kapo. Pustite učinkovati najmanj eno uro. Sperite lase in umijte s šamponom. Obvezno uporabite balzam.
Povzeto po bodieko.si