Vsakič ko prižigate luč ali televizijo, verjetno ne pomislite, kakšne posledice ima proizvodnja elektrike za okolje. Vsakdo lahko omili posledice svojih vsakdanjih odločitev z izbiro t.i. zelene elektrike, ki je proizvedena iz okolju in družbi prijaznejših obnovljivih virov energije.
V Sloveniji večina dobaviteljev elektrike že ponuja zeleno elektriko, ki pa ni pri vseh dobaviteljih enako “zelena”.
Ker ima tudi proizvodnja zelene elektrike še vedno vplive na okolje, vam ponujamo tudi nekaj nasvetov za varčevanje z energijo doma. Najbolj zelena je namreč tista energija, ki je ne porabimo. Tako lahko pomagate ne le okolju, temveč tudi svoji denarnici.
Namesto navadnih žarnic uporabljajmo energetsko varčne žarnice. Te na dolgi rok pomenijo prihranek ker trajajo dlje in porabijo manj električne energije.
Naprave, ki jih trenutno ne potrebujemo, vedno popolnoma izključimo. Televizor, mikrovalovna pečica in še kakšen gospodinjski aparat v stanju pripravljenosti porabijo skoraj toliko elektrike, kot če bi bili vklopljeni.
Hitro, toda temeljito zračenje nekajkrat dnevno je bolj učinkovito kot rahlo odprto okno cel dan.
Regulirajmo temperaturo v stanovanju. Pravilna temperatura v sobah za delo in življenje je med 20 - 21° C. Priporočene temperature so: hodnik 15°, kopalnica 23°, kuhinja 18°, dnevna ali delovna soba 21°, spalnica 18°. Vsaka stopinja manj zmanjša stroške ogrevanja za okoli 6 %. Ponoči je lahko temperatura še za kakšne 2-3° nižja. Vsakokar kadar gremo z doma, ugasnimo gretje.
Grelnik vode nastavimo na največ 60 ° C (dovolj je že 54 ° C) in ga redno vzdržujemo. Grelnik naj bo primerno izoliran.
Temperatura v hladilniku in zamrzovalniku naj ne bo nižja kot potrebno. Običajna temperatura v hladilniku med 3 in 5 ° C, v zamrzovalniku pa med -32 in -15 ° C. 5 ° C nižja temperatura od potrebne porabi 25% več energije.
Hladilnik in zamrzovalnik redno čistimo.
Pralni stroj uporabljajmo le, ko je poln. Temperatura vode naj bo čim nižja.
Namesto v sušilnem stroju, sušimo obleke na prostem. Če sušilni stroj že uporabljamo, storimo to le, ko je poln. Pri tem pazimo, da so filtri vedno očiščeni.
Ne likajmo brisač, posteljnine in ostalih stvari, ki jih lahko uporabimo ne da bi bile zlikane. Poleg energije prihranimo s tem tudi čas.
Pri kuhanju lonec vedno pokrijemo in tako preprečimo izgubo toplote.
Energijsko intenzivne dejavnosti (npr. sesanje, pranje ipd.) izvajajmo v ‘cenejši tarifi’. Tako ne le plačamo manj, temveč tudi zmanjšujemo možnost gradnje velikih termo- ali jedrskih elektrarn (načrtovalci namreč planirajo gradnjo elektrarn glede na porabo v ‘dražji tarifi’).
Če imamo možnost, izberimo podjetje, ki dostavlja elektriko iz obnovljivih virov, kot npr. vodne ali sončne energije. Potenciali obnovljivih virov lahko stabilizirajo in celo zmanjšajo globalne emisije toplogrednih plinov brez dodatnih stroškov. Taki energetski sistemi so regionalno in lokalno dostopni, kar pomeni tudi bolj varno obliko energije in zmanjšano odvisnost regije/države.
Obstajajo tehnologije za gradnjo zgradb, ki ne potrebujejo energije za ogrevanje. Dobra izolacija, velika okna proti jugu in lovljenje toplote, ki jo oddajajo gospodinjske naprave, v kombinaciji s pametno cirkulacijo zraka, dajo enako ugodje (tj. topel in udoben dom) kot tradicionalna hiša, vendar ne proizvajajo nič emisij za ogrevanje. Poleg tega je tudi cenovno ugodno, kajti ni potrebno plačevati ogrevalnih naprav in računov za ogrevanje. Izolacija podstrešja lahko zmanjša porabo energije, prav tako izolacija zunanjih sten. Dodatna ukrepa sta lahko izolacija sten za radiatorji in toplovodnih cevi, kjer prav tako lahko uhaja veliko toplote.
Vir focus.si
Rajši kot za dostavo hrane z množico (plastičnih) odpadkov se odločimo za resnični odmor od dela in kosilo pojejmo iz pravih krožnikov. V kolikor kosilo prinesemo s seboj, uporabimo embalažo, ki je večkrtano uporabljiva. Če želimo hrano iz restavracije vzeti s seboj, se izognimo zavijaju hrane v stiroporno embalažo; ta je nerazgradljiva in ostane odpadek za vedno.
