Planet Zemlja

Najbolj zanesljivo naravne barve lase boste nosili, če si jih boste naredili sami. Veliko navadnih sestavin, ki jih ima doma skoraj vsak od nas, lahko služi kot sestavina doma pripravljene barve za lase. Če ste nagnjeni k alergijam, doma pripravljeno barvo za lase najprej preizkusite na manjšem delcu kože. Tudi naravne sestavine lahko izzovejo alergijo, zato je previdnost tudi tu še kako na mestu.

Če bi radi prekrili sive lase, preizkusite mešanico iz rožmarina in žajblja. Zmešajte sestavini v vodi in jih pustite vreti približno pol ure. Ko prevrete, odstranite posodo z vročine in mešanico pustite stati nekaj ur. Nato nanesite na lase in pustite, da se popolnoma posuši. Umijte lase s svojim običajnim šamponom. Ko se bodo lasje posušili, boste videli rezultat. Če želite temnejšo nianso, naredite še eno mešanico in ponovite proces. Še en način prekrivanja sivih las je uporaba orehove lupine. Ta sestavina je še posebej primerna za rjave lase. Zmešajte sestavine. Kuhajte na majhnem ognju pol ure. Pustite stati eno uro. Nanesite barvo na lase in pustite, da se posuši. Nato obrišite barvo z las.

Za rdeče lase uporabite mešanico iz dveh skodelic jajčasto listne kaline oziroma ligustra in dveh skodelic rdeče guave, ki ju zavrete v vodi. Vode naj ne bo več kot toliko, da prekrije sestavine. Pustite mešanico, da se ohladi, nato precedite in dodajte 2 žlici jabolčnega kisa. S to mešanico natrite lase. Za močnejši odtenek nanesite naslednji dan znova. V primeru, da imate suhe lase, po uporabi nanesite na lasišče kapljico mandljevega olja. Za rdeče lase lahko uporabite tudi sesekljane liste maline, sesekljane liste redkvice, redkvice, sesekljane pesine liste, rdečo peso ali brusnice. Uporabite 2 skodelici izbrane sestavine in sledite navodilom prejšnjega recepta.

Za rjavo barvo zmešajte eno skodelico narezanih listov žajblja v dve skodelici vrele vode za 10 minut. Ohladite, dodajte dve žlički jabolčnega kisa in nanesite na lase. 20 zelenih lešnikov položite v skledo. Nasekljajte skodelico leskovih listov in dodajte v skledo. Potresite z žlico soli. Dolijte toliko vrele vode, da prekrije liste. Pustite čez noč. Uporabite naslednji dan. Če imate suhe lase, bodite previdni, saj jih ta pripravek še bolj izsuši. Rjavo bravo za lase dobite tudi iz listov rožmarina, artičokinega cveta, sredice ali listov, bezgovih jagod in bezgovih listov. Dve skodelici zelišč nasekljajte, prekrijte z vrelo vodo in pustite vreti 10 minut. Pustite stati čez noč.

Če želite posvetiti lase, zavrite vodo, dodajte 2 skodelici kamiličnih cvetov. Vode naj bo toliko, da komaj prekrije cvetove. Ohladite. Dodajte dve žlici jabolčnega kisa. Lase lahko posvetlite tako, da lase nekajkrat zapovrstjo operete z mešanico vode in limoninega soka. Delovala bo tudi mešanica kamiličnega čaja, jogurta in sivkinega olja, ki bo vaše lase tudi prijetno odišavila. Zavrite vodo in ji dodajte kamilico. Precedite. Jogurt in 7 kapljic sivkinega olja zmešajte s čajem. Nanesite mešanico na suhe lase, od lasišča do konic. Pokrijte glavo s plastično kapo in počakajte 30 minut. Sperite s šamponom. Za svetle pramene uporabite skodelico limoninega soka in 3 skodelice kamiličnega čaja. Nanesite na šope las in posušite na soncu. Sperite. Nujno uporabite balzam za lase.

Barvamo se lahko tudi s kano in indigo. Zmešajte 200 mg kane in zmleto kavo v vodi. Primešajte jajčni rumenjak in eno žličko brendija. Nanesite pasto na glavo in jo pustite delovati 3-4 ure. Sperite s toplo vodo.

Ena vrsta naravne barve za lase je tudi uporaba kane. Postopek barvanja s kano je podoben običajnemu barvanju las. Za barvanje boste potrebovali prah kane, limonin sok in malo vode. Sestavine gladko zmešajte v stekleni posodi. Zmes mora postati gosta kaša. Ko je pripravljena, jo pustite stati čez noč na sobni temperaturi. Naslednji dan po umivanju las vtrite v lase nekaj kapljic mandljevega olja. Nagnite glavo nad umivalnik in pričnite nanašati zmes na pramen za pramenom. Ko končate, ovijte glavo s plastično vrečko, ki jo pritrdite z lasnico. Čez oblecite še mehko kapo. Pustite učinkovati najmanj eno uro. Sperite lase in umijte s šamponom. Obvezno uporabite balzam.
Povzeto po bodieko.si

Z učinkovito in premišljeno rabo lahko bistveno vplivamo na porabo električne energije. Za vas so v kampaniji Uresničujmo, z energijo varčujmo! pripravili nekaj preprostih nasvetov, s katerimi lahko zmanjšate porabo in s tem tudi vaš mesečni račun za elektriko.

Mikrovalovka v primerjavi s pečico prihrani do 80 % električne energije. Primerna je za segrevanje že pripravljenih ali zamrznjenih jedi.

Likalniki sodijo med večje porabnike energije, saj je moč njihovih grelnikov navadno več kot 1 kW.

Perilo razvrščajmo po tipih blaga. Najprej likajmo občutljiva oblačila, za katera je potrebna nižja temperatura, nato pa blago, ki zahteva višjo temperaturo. Grelec likanja izklopimo nekaj minut pred koncem dela.

Z likalniki na paro likamo hitreje in bolje ter prihranimo čas in energijo.

Med daljšimi odmori likalnik izklopimo.

Preveč mokro in preveč suho perilo je potrebno likati dalj časa, zato je »normalna suhost« najboljša. Občutljivo perilo lahko likamo po izklopu likalnika s preostalo toploto.

Poraba energije za likanje je precejšnja, približno 1,3 kWh za 5 kg perila, zato likajmo le perilo, za katero je to nujno.

Velika električna moč sesalnika (preko 1 kW) običajno še ni garancija za uspešno sesanje. Pri nakupu novega sesalnika se odločimo za takega, ki ima aktivni način vsesavanja (posebne vrteče se krtače, stepalne glave ipd.).

Z uporabo ekonom loncev lahko prihranimo od 30 do 60 % energije, porabljene za kuhanje.
Več pa na spletni strani http://www.uresnicujmo.si

Danes se je izpred parka Tivoli v Ljubljani podala karavana 24. vozil, ki v okviru dogodka Eko reli, ki ga organizira društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Institutom ZRMK, preverja trditve, da je varna vožnja varčna in s tem okolju prijaznejša. Udeležence so z mislimi in željami na pot pospremili predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, minister za okolje dr. Roko Žarnić in ljubljanski župan Zoran Janković.

Predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič je povedal, da so akcije, ki promovirajo varčno in varno vožnjo zelo dobrodošle, saj so pomemben zgled za ohranjanje našega okolja.

Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić je udeležencem zaželel varno vožnjo in srečo, prav tako pa izrazil dobrodošlico podobnim dogodkom.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pozdravil udeležence, jim zaželel srečno pot in organizatorjem čestital za dogodek.

Nekaj priporočil je udeležencem podal tudi direktor Instituta ZRMK Miha Tomšič, vodja evropskega projekta Clean drive, ki je namenjen pospeševanju prodaje energijsko učinkovitejših in okolju prijaznejših (čistih) vozil.
Tako je na pot krenilo 24 vozil s 50. udeleženci v prek 7. tipih vozil, ki bodo na poti vozili po cestno-prometnih predpisih, na koncu poti pa ugotovili, katero izmed sodelujočih vozil je okolju najprijaznejše.

Zmagovalce bomo razglasili po 15. uri v gostilni Istra v Izoli, kjer se nam bosta pridružila tudi piranski in izolski župan.

Ob svetovnem dnevu turizma se je v prelepem ambientu Ventovarne sredi Ljubljane odvijala konferenca Eko turizem - povezovanje kultur. Govorci s področja gospodarstva, klimatologije, turizma ter veleposlaništev so imeli veliko povedati o stanju in prihodnosti eko turizma.

Nekdanja ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radič je povedala, da imamo priložnost tudi v eko turizmu, če mu bomo le dali priložnost.

Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je povedala, da je raven ekološke osveščenosti v Sloveniji nizka. Spraševala se je, ali eko turizem res pomeni eko, saj je največji onesnaževalec pri tem ravno prevoz do destinacije. Zmotilo jo je tudi dejstvo, da hoteli ne razpolagajo s podatki o t.i. ogljičnem odtisu na turista, medtem ko je število »eko oznak« v porastu.

Mag. Adrijana Viler Kovačič, namestnica generalnega direktorja ARSO je povedala, da znak EU za okolje (eco-label) oziroma »okoljska marjetica« odlikuje proizvode oziroma storitve, ki hkrati zadovoljujejo visoke okoljske standarde ter visoka merila glede uporabnosti. »Marjetica« pomeni dodano vrednost in konkurenčno prednost na rastočem trgu blaga in storitev.

Dr. Darja Piciga, sekretarka službe Vlade RS za podnebne spremembe, je povedala, da so cilji strategije prehoda Slovenije v nizko ogljično družbo do leta 2050, znižati nacionalne emisije TGP na manj kot 4 milijone ton ekvivalenta CO2, ter zagotoviti, da se ranljivost Slovenije na učinke podnebnih sprememb ne zviša na sedanjo raven.

Na konferenci je bilo s strani veleposlaništev slišati primere dobrih praks v tujini.

Častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije v Sloveniji Samir Amarin je povedal, da se Jordanija v turizmu ponaša s svojo raznolikostjo, eko pa pripisuje skromnosti z viri.

Nizozemska je znana predvsem po množični uporabi koles v mestih. Njihova geografija dopušča uporabo koles v vsakdanjem življenju. Slabost s strani njihovih turističnih agencij pa je Veleposlanik Nizozemske Jos Douma videl v tem, da ni veliko podatkov na spletu in so turisti primorani informirati se na mestu samem. Tako je za primer povzel zgodbo prijatelja, ki si je rezerviral počitnice v Sloveniji, nato pa ga povprašal, če je tam res tako lepo kot se sliši? Veleposlanik, je s slušatelji delil svojo prvo eko turistično izkušnjo, ki jo je okusil že v rani mladosti, a se je ni zavedal. Dejstvo, da je taborjenje eko turizem, mu je bilo tuje, ker izraza eko turizem v preteklosti še niso poznali.

Finska je zaradi svoje geografske lege neokrnjena, saj je na njenem območju kar 70 različnih varovanih območij in 37 naravnih parkov. Ljudje vseh narodnosti imajo pravico, da uživajo v podeželju po tradicionalnem finskem pravnem konceptu. Skupaj s tem pa pride tudi do odgovornosti in spoštovanja do narave, je udeležencem pojasnil odpravnik poslov Finskega veleposlaništva Ville Cantell.

Goran Blažić, predsednik Hrvaške turistične skupnosti za Slovenijo je povedal, da se Hrvaški turizem vsako leto bori za izboljšanje kvalitete ponudbe in promocije. Z njihovim sloganom so prepoznavni tudi zaradi množičnega reklamiranja. Povedal je tudi, da je največ turistov prav iz Slovenije in so je ob tej priložnosti tudi zahvalil za obiske.

Vsem povabljenim govorcem je bilo skupno spoznanje, da masovni turizem uničuje čar domačnosti in neokrnjenosti krajev, ki so jih obiskali.

Jutri, 27. septembra, na svetovni dan turizma, naše društvo pripravlja konferenco »Eko turizem - povezovanje kultur«.

Častno odprtje konference in uvodni nagovor bo pripadlo nekdanji ministrici za gospodarstvo mag. Darja Radić.
Z nami pa bodo tudi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, generalni direktor ARSO dr. Silvo Žlebir, veleposlanik Nizozemske Jos Douma, častni generalni konzul Hašemitske kraljevine Jordanije v Sloveniji gospod Samir Amarin, zastopniki turističnih agencij nekaterih sosednjih in drugih držav in mnogi drugi.

Prijava udeležbe je obvezna na naslovu info@planet-zemlja.org.

Britanske oblasti so se odločile storiti nov korak na področju gospodarstva, ki bo prijaznejše do okolja. Tako bo prihodnje leto predvidoma začela delo t.i. Zelena investicijska banka, katere poslanstvo bo pospešiti naložbe zasebnega sektorja pri prehodu Velike Britanije na t.i. zeleno gospodarstvo.

Razvoj britanske Zelene investicijske banke bo potekal v treh fazah, že prva pa naj bi stekla aprila 2012, ključna pa v letu 2015. Kot izhaja iz britanskega proračuna za leto 2011, naj bi britanska vlada za delovanje Zelene investicijske banke do leta 2015 namenila tri milijarde funtov.

Zelena investicijska banka bo imela ključno vlogo pri soočanju s tržnimi slabostmi za sprostitev pomembnih novih zasebnih naložb v projekte zelene infstrastrukture. Prizadevala si bo tako za doseganje zelenih učinkov kot tudi za finančne donose.

Kot poudarjajo v Londonu, je ključnega pomena za uspešni prehod na zeleno gospodarstvo razvoj dobro zasnovanih, dolgoročnih in stabilnih politik. Tovrstni ukrepi so potrebni, da bi zagotovili spodbude za podjetja za vlaganje v novo, zeleno infrastrukturo. Prav Zelena investicijska banka pa je ena ključnih politik, ki bo skupaj pomagala pri izpolnjevanju okoljskih ciljev in spodbujanju gospodarske rasti.

Več informacij: http://www.bis.gov.uk/policies/business-sectors/low-carbon-business-opportunities/gib/detail