Planet Zemlja

Sklepno dejanje večletnih prizadevanj in sodelovanja številnih strokovnjakov ter institucij se je zgodilo v ponedeljek, 27. junija 2011 v Parizu. Na vsakoletnem srečanju Odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdil vpis serijske transnacionalne nominacije “Prazgodovinska kolišča okoli Alp” na seznam svetovne dediščine. Tako ima Slovenija sploh prvo kulturno nominacijo na seznam in to ob 25-letnici vpisa Škocjanskih jam pod naravnimi kriteriji.

Kolišča na Ljubljanskem barju s tem dnem vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine , s čemer jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost , prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let.
Poznanih je približno 1000 koliščarskih najdišč okoli Alp, najdemo jih v Švici, južni Nemčiji, Avstriji, severni Italiji, na vzhodu Francije in v Sloveniji. Pogosto ležijo na obrobju jezer, na danes z barjem prekritih nekdanjih vodah in, redkeje, v rečnih mrtvicah. Dejstvo, da so se pogreznile v tla, ki so bila stalno vlažna, je omogočilo, da so lesene konstrukcije, ostanki hrane, lesena orodja in celo oblačila ostala ohranjena. Ti ostanki nam dajejo poglobljen vpogled v takratno življenje. Kolišča in barjanske naselbine iz prazgodovinskega obdobja so poseben pojav, značilen za alpske dežele. V številnih jezerih in na mokrotnih področjih alpskega sveta so se odlično ohranila. So spomeniki edinstvenega pomena in raziskovalne sporočilnosti.

Na nobenem drugem kraju na svetu ni razvoj naselbinskih skupnosti iz mlajše kamene in kovinskih dob tako jasno viden. Raziskave lahko njihovo kulturo, gospodarstvo in okolje od 5. do 1. tisočletja pred Kristusom osvetlijo do podrobnosti. V alpskem prostoru ležijo najbolj jugovzhodne prazgodovinske koliščarske naselbine na mokrih tleh na obrobju Ljubljanskega barja, ki je eno najpomembnejših arheoloških območij v Sloveniji in zdaj tudi v svetu. Je dragocen del človekove preteklosti, zgodovine arheološke znanosti v tem delu Evrope in hkrati neizčrpen arheološki vir v mozaiku skupnega spomina človeštva.

Na povabilo Švice kot vodilne partnerice se je Slovenija pridružila Franciji, Nemčiji, Avstriji in Italiji pri pripravi serijske nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Unescov Seznam svetovne dediščine. Prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju so zastopana in predstavljena z dvema lokacijama pri Igu. S svojo kompleksnostjo predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.

Krajinski park Ljubljansko barje se je že pred svojo formalno ustanovitvijo aktivno vključil v pripravo dosjeja za nominacijo, v nadaljevanju pa je postala njegova vloga še pomembnejša, saj je ustanovljeno zavarovano območje narave na tem območju Odboru za svetovno dediščino pri UNESCU zagotavlja aktivno upravljanje s tem območjem. Še več, naravovarstveni varstveni režimi, ki veljajo na območju najdišč ( prvo varstveno območje krajinskega parka) predstavljajo tako rekoč idealno obliko varstva arheološke dediščine na tem območju. Zagotavljanje trajnostne kmetijske rabe na tem prostoru, prepoved agro- in hidromeliracij ter gradenj namreč omogočajo ohranitev dovolj mokrotnega značaja barjanske zemlje, v kateri se bodo ostanki koliščarske civilizacije lahko ohranili tudi za naslednje generacije.

Vir: http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/1994/8150/

Slika: rtvslo.si

V Pivovarni Union so nedavno poskrbeli, da so priljubljene pijače Sola, Zala in ZA to poletje pričakale v novi, sveži preobleki. Nova plastenka je najlažja pollitrska plastenka med slovenskimi ponudniki. Je enostavnejša in prijetnejša za uporabo. Poleg tega lažja plastenka pomeni manj odpadne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja.

Seveda videz ni bil edino vodilo pri razvoju nove embalaže, saj ima plastenka še nekaj lastnosti, ki kažejo na to, da skrb za okolje v pivovarni igra vse pomembnejšo vlogo. V pivovarni so namreč pri razvoju nove plastenke posebno pozornost namenili tudi ogljičnemu odtisu in ga uspeli znižati za kar 10 odstotkov.

Pivovarna Union poleg tega v sodelovanju s podjetjem Slopak sicer že nekaj let zbira odpadno embalažo v zabojnikih za reciklažo po vsej Sloveniji. S posebnimi akcijami si tudi prizadevajo ozaveščati uporabnike in jih pozivajo, naj odpadno embalažo odvržejo v posebne zabojnike, saj ji bodo tako vdahnili novo življenje. Odpadna embalaža se namreč uporablja pri proizvodnji različnih novih izdelkov, tudi plastenk.

Vir: http://www.pivo-union.si/si/novosti/2011/06/21-Pijace-iz-Pivovarne-Union-v-novi-plastenki

Nakupovalno središče Citycenter v Celju je v začetku meseca postalo prvo nakupovalno središče v Sloveniji, ki svojim obiskovalcem omogoča brezplačno polnjenje njihovih električnih vozil.

V sodelovanju z Elektro Celje in Društvom za električna vozila Slovenije so namreč odprli prvo Citycentrovo električno polnilno postajo. Citycenter Celje in Elektro Celje sta postavila električno polnilno postajo za kolesa, skuterje in avtomobile na električni pogon. Po besedah vodje centra Boštjana Brantuša so skupaj naredili prvi korak k zeleni, čistejši prihodnosti.

Električna vozila so po besedah predsednika uprave Elektra Celje Rada Kneževića realnost zelene tehnologije. Tehnologija električnih vozil namreč pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaževanja okolja, ki ga v veliki meri povzroča tudi vsakodnevni transport, pa je prepričan predsednik Društva za električna vozila Slovenije Miha Levstek. Po njegovih besedah je v Sloveniji zdaj okoli 1000 električnih koles, 150 električnih motorjev in 30 električnih avtomobilov.

Levstek je še pozval pristojne institucije, naj v čim večji meri podprejo do okolja prijazen projekt odpiranja novih polnilnih postaj. V prihodnjih štirih letih naj bi jih samo v Ljubljani odprli 150.

Vir:www.deloindom.si

Ta konec tedna bo v Borovnici še posebej slovesno. Zaključujejo se namreč priprave na prav poseben praznik, praznik borovnic. Ob tradicionalnih stojnicah z borovnicami in izdelki iz borovnic ter bolj in manj ekološko pridelano in predelano prehrano, bodo tamkajšnji organizatorji obiskovalcem ponudili še vrso drugih spremljevalnih dogodkov, mogoče pa bo storiti nekaj tudi za čistejše okolje.

Potekale delavnice za otroke, ki bodo lahko med drugim zajahali ponije, medtem ko bodo za zabavo skrbeli nastopi različnih slovenskih glasbenikov. Ljubljanska kolesarska mreža pa organizira v petek in v soboto voden kolesarski odhod na praznik borovnic. Start bo v obeh primerih na Prešernovem trgu, in sicer v petek ob 18.30, v soboto pa ob 16.00.

Kot pojasnjujejo v mreži, bodo v petek krenili po najkrajši poti, ki traja okoli uro, v soboto pa po najmanj prometni in najlepši poti, ki bo s postankom vzela slabi dve uri, primerna pa je samo za gorska in treking kolesa. Povratek nazaj ne bo organiziran, imajo pa udeleženci možnost, da se v Ljubljano ob doplačilu odpeljejo z vlakom.

Več informacij:

http://www.danborovnic.si/ oziroma http://lkm.kolesarji.org/

Foto: Wikipedija

Evropska komisija je odobrila financiranje 183 novih projektov v okviru evropskega finančnega instrumenta za okolje LIFE+, od tega šest projektov iz Slovenije. Evropska komisija je na razpis za zbiranje predlogov, ki se je zaključil septembra 2010, prejela 748 prijav, med katerimi je bilo 183 izbranih za sofinanciranje v okviru treh sestavnih delov programa: LIFE+ Narava in biotska raznovrstnost, LIFE+ Okoljska politika in upravljanje ter LIFE+ Informacije in komunikacija.

Izbrani projekti predstavljajo skupno naložbo v vrednosti približno 530 milijonov evrov, od katerih bo EU zagotovila 244 milijonov evrov. Šest projektov iz Slovenije bo prejelo 4,3 milijona evrov evropskih sredstev.

V projekte programa LIFE +, ki obsegajo dejavnosti na področjih ohranjanja narave, podnebnih sprememb, čiste tehnologije in okoljske politike ter informacijskih in komunikacijskih dejavnosti glede okoljskih izzivov in vprašanji, so vključene vse države članice EU. Petinpetdeset izmed teh projektov vključuje partnerje iz več kot ene države članice.
Vir: PEK

Evropska komisija je odobrila sedem prostovoljnih sistemov za preverjanje trajnostnih meril pri uporabi biogoriv. Gre za sisteme, s katerimi se preveri, kje in kako se biogoriva proizvajajo. Biogoriva morajo, ne glede na to, ali so proizvedena lokalno ali so uvožena, izpolnjevati trajnostna merila, če želijo prejeti državno podporo ali se jih upošteva v obveznih nacionalnih ciljih za obnovljive vire energije.

Trajnostna merila pomenijo, da biogoriv ne moremo proizvajati na območjih z veliko biotsko raznovrstnostjo, npr. na zaščitenih območjih, ali območjih z veliko ogljika, npr. gozdovih in šotiščih. Poleg tega morajo biti emisije toplogrednih plinov v celotni proizvodni verigi najmanj 35 % nižje kot pri fosilnih gorivih. Ta odstotek se bo postopoma povečeval. Evropska komisija odobri prostovoljne sisteme za dobo petih let.

Vir: PEK