Planet Zemlja

Nočni sprehod skozi prestolnico v veselem decembru je kljub mrazu lahko pravi užitek. Temo so pregnale novoletne lučke, ki nam kljub nočnemu mraku in pastem noči, dajejo občutek varnosti. Prejšnji teden smo zapisali nekaj ugotovitev anketne raziskave, ki smo jo v zvezi z varčnejšimi LED svetili naslovili na občine. Ogromna količina okraskov pa je v nas zbudila tudi zanimanje o tem, koliko okraskov je pravzaprav obogatilo drevesa in poslopja hiš, koliko ur dnevno so prižgani, kakšna je posledično poraba energije in nenazadnje, koliko občinskega denarja smo davkoplačevalci za to namenili, ne da bi nas po tem kdo vprašal….

Anketni vprašalnik smo poslali vsem slovenskim občinam, nanj pa se jih je odzvalo slabih 15 %. Polovico anketiranih jih šteje manj kot 3000 prebivalcev, 20 odtotkov vprašanih občin ima med 3000 in 10000 ter 35 odstotkov jih ima več kot 10000 prebivalcev. Izmed mestnih občin se je odzvala edino MO Celje, vse ostale pa so naš vprašalnik ignorirale vključno s prestolnico, tako da se za sodelovanje zahvaljujemo predvsem manjšim občinam, ki so si vzele nekaj minut za izpolnitev ankete.
Večina slovenskih občin je novoletne lučke prižgala v prvem decembrskem tednu in jih bo ugasnila v prvi polovici januarja. Več kot polovica občin ima razsvetljavo prižgano od 8 do 10 ur na dan, le nekaj jih ima manj kot 8 ali več kot 12 ur dnevno. 75 % občin je odgovorilo, da bodo uporabile manj kot 2500 metrov novoletnih okraskov in da je ta količina enaka lanskoletni, pri 15 odstotkih je večja zaradi dopolnitve starih zalog, pri ostalih 10 ostotkih pa je manjša predvsem zaradi dotrajanih okraskov in varčevanja.
Z navedeno količino bo 80 % vprašanih občin poskrbelo tudi za okrasitev podeželja, ostale pa ne skrbijo za podežlje. Dobrih 60 ostotkov občin, ki so imele podatek o porabi električne energije, so navedle porabo manj kot 10000 kW, kar je v primerjavi z Ljubljano, ki je lani porabila 26400 kW, precej manj, manjšo porabo električne energije pa pričakuje le 10 odstotkov vprašanih občin.
Ob vseh teh podatkih o novoletni razsvetljavi nas je seveda zanimala tudi finančna stran decembrskega projekta. 65 % občin je za celotno izpeljavo novoletnega okraševanja, v katerega je vključeno nakup novih okraskov, montaža in demontaža svetil, poraba električne energije in morebitne prireditve, namenilo manj kot 5000 evrov, le ena občina bo namenila več kot 20000 evrov, ostale pa manj kot 15000 evrov

Evropska komisija je v petek zagnala uporabnikom prijazno spletišče o čistih vozilih, namenjeno javnim organom in vsem, ki jih skrbi za okolje in jim bo tako pomagalo pri izbiri najčistejših in energetsko najučinkovitejših vozil na trgu.

Portal o čistih vozilih, ki zajema osebne avtomobile, lahka in težka gospodarska vozila ter avtobuse, bo v veliko pomoč, saj je treba v skladu z direktivo o čistih in energetsko učinkovitih vozilih od tega meseca dalje pri nakupu vseh vozil, namenjenih storitvam javnega prevoza, upoštevati porabo energije ter emisije CO2 in onesnaževal. Novi portal zagotavlja informacije o različnih tehnologijah, porabi energije in emisijah vozil, ki so na voljo na evropskih trgih. Ponuja pregled zakonodaje na tem področju na ravni EU in v vseh državah članicah ter nudi podporo pri skupnih javnih naročilih.

Mesta so zažarela v soju novoletnih luči, prireditve na prostem se razvrščajo ena za drugo. V občudovanju prijetne svetlobe na novoletnih dreveščkih smo se v društvu Planet Zemlja malce pozanimali, koliko slovenskih občin je stara svetila zamenjalo z varčnejšimi in okolju prijaznejšimi LED svetili, ki v povprečju porabijo okrog 70 % manj električne energije kot stare žarnice in tako občutno manj onesnažujejo okolje. Vprašalnik smo poslali vsem občinam, nanj pa se jih je odzval približno 15%.

Ena tretjina slovenskih občin, je že večino ali celo vse stare žarnice nadomestila z novimi LED svetili, medtem ko ostale, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, starih svetil še niso zamenjale, a jih vendar v kratkem nameravajo. Dober odstotek občin se je odločilo okrasiti javne površine s pomočjo otroške kreativnosti, saj bodo šole in vrtci prispevali ročno izdelane lampijončke in ostale okraske. Občine pa niso naklonjene le kvaliteti zelene narave, ampak so v letošnjem letu mislile tudi na živali. Kar 75 % občin letos ne bo imelo organiziranega ognjemeta, ostale pa ga bodo izvedle v povprečni dolžini šestih minut.

V čarobnih trenutkih prijetnih praznikov lahko uživamo tudi brez pokanja in v preprosti okrasitvi. Počasi, a vztrajno širimo zeleno miselnost in s skrbjo za naravo bomo preživeli priljubljene praznike.

Marsikaj novega in zanimivega nam je med prijetnim pogovorom povedala legendarna voditeljica oddaje Gore in ljudje Marjeta Keršič - Svetel. Naše mnenje je, da bi se njene besede morale dotakniti vseh.

»Edini, ki lahko rešijo svet, so posamezniki. Nihče drug ga ne bo! Ozaveščenost pa na žalost še ne pomeni, da bo kdo drugače ravnal! To je strahotna pomota. To razmišljanje, da je treba ljudem samo povedati dejstva, pa bodo drugače ravnali. Kje pa! Dejstva so šele začetek. Tisto, zaradi česar smo pripravljeni spremeniti vedenje, se potruditi, celo trpeti ali v skrajnem primeru tudi umreti, niso dejstva, ampak tri zelo pomembne stvari, o katerih govori Biblija (in tudi druge svete knjige): vera, upanje in ljubezen. Če imamo nekaj res radi, če v nekaj res verjamemo, se bomo za to tudi potrudili do skrajnih mej. Vse dotlej, doklar obstaja upanje. Če pa teh treh stvari ni, potem ne bomo storili nič - pa če se politiki postavijo na glavo!«

Začnimo že takoj.

Bližajoči božično-novoletni prazniki, okraševanje in novoletna razsvetljava s seboj prinesejo čarobnost decembrskega medenega vonja in prijetne svetlobe. A soj vseh nepreštetih lučk na drevesih in razkošni, dolgotrajni ognjemeti terjajo svoj davek na okolje. Zato smo se po različnih slovenskih občinah pozanimali, kakšna bo njihova novoletna okrasitev.

Večina slovenskih občin bo novoletne lučke prižgala v prvem decembrskem tednu in jih ugasnila v prvi polovici januarja, uporabile pa bodo manj kot 2500 metrov novoletnih okraskov, s katerimi bo 80 % vprašanih občin poskrbelo tudi za okrasitev podeželja. Več kot polovica občin ima razsvetljavo prižgano od 8 do 10 ur na dan, le nekaj jih ima manj kot 8 ali več kot 12 ur dnevno. Občine, ki so imele podatek o porabi električne energije, so navedle porabo manj kot 10000 kW, kar je v primerjavi z Ljubljano, ki je imela lanskoletno porabo 26400 kW, precej manj.

Z velikim razočaranjem in ogorčenjem smo v medijih zasledili vest, da se posvetovalni organ ministra za kmetijstvo, Strokovni svet za zaščito živali, ni opredelil za prepoved gostovanja na ozemlju R Slovenije cirkusom, v katerih nastopajo živali. Še posebej žalostno je dejstvo, da v tem organu sedijo tudi predstavniki društev za zaščito živali iz Kopra in Maribora. Predstavnik slednjega je celo predsednik Sveta. Sprašujemo se, ali člani Sveta še nikoli niso bili gledalci na cirkuških predstavah, da bi si lahko predstavljali, kako se tam živali sili v nenaravna ravnanja in stanja, niti ne pomislite na to, kaj vse so morale te živali med dresuro prestati.

Prepoved so sprejele že mnoge evropske države, kjer se očitno veliko bolje zavedajo, da zlorabljanje in izkoriščanje živali ni tiste vrste zabava, ki si jo želijo za svoje prebivalstvo.

Zdi se, da so člani Sveta mnenja, da inšpekcijske službe še nimajo dovolj dela z zlorabami, zanemarjanjem in mučenjem živali, ki smo jim vsakodnevno priča na domačem dvorišču, ampak bi se nujno morale posvečati tudi skozi potujoče cirkuse “uvoženim” oblikam barbarskega ravnanja z živalmi. Vidni predstavniki VURS so javno zatrjevali, da se zavzemajo za prepoved tovrstnih predstav v Sloveniji, da je VURS že pred leti dala v parlament pobudo v tem smislu, ampak očitno s figo v žepu. Osupnila nas je odločitev Sveta, ki se že v nazivu ponaša s tem, da naj bi ščitil pravice živali.

S to potezo ste dokazali, da vam ni mar za živali, da ignorirate ali pa ne poznate raziskav, ki so bile narejene v zvezi s problematiko cirkusov in ravnanja z živalmi. Rezultati ugotavljajo popolnoma neprimerne življenjske pogoje in mizerijo cirkuških živali. Prav tako ste pokazali nespoštovanje do dolgoletnih prizadevanj društev za zaščito živali, ki opozarjamo na ta problem in želimo, da se tovrstnim cirkusom prepove nastopanje na našem ozemlju, kot je v dobro živali storilo že kar nekaj evropskih držav (Avstrija, Švedska, Finska, BiH).

Trdno verjamemo, da naše društvo ne bo edino, ki je z ogorčenjem reagiralo na vašo odločitev. Zaradi vašega početja bi vas moral zasuti plaz protestov, saj si vedno več osveščenih ljudi prizadeva, da bi Slovenija postala prijazna država ne samo za ljudi, ampak tudi za živali.
Prosimo, da še enkrat premislite, če se vam vaša odločitev zares zdi prava in zelo bomo pomirjeni, če boste ugotovili, da ste se prenaglili in jo spremenili. S tem bi dokazali, da ste čisto pravi Svet za zaščito živali in ne samo po imenu.

Majda Potrebuješ, predsednica Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka