Planet Zemlja

Skupina ViaVerde je s podjetjem Velo v nakupovalnem mestu BTC v Ljubljani odprla trgovino z električnimi kolesi, skuterji in vozički. Novo dobo mobilnosti želijo približati vsakomur, ki razmišlja o udobni alternativi vsakdanjemu prevozu z ničelnimi emisijami in zmanjšanjem stroškov prevoza.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana je ugotovil, da je več kot 30 odstotkov voženj z avtomobilom narejenih na razdalji, ki je krajša od 3 km, 50 odstotkov voženj pa je krajših od 5 km. Prav tolikšne relacije pa so idelane za električno kolo ali skuter, saj zahtevajo približno 10 do 15 minut vožnje z ničelno emisijo škodljivih izpustov.

V Ljubljani je trenutno sicer nameščenih pet polnilnih mest, a predstavnik skupine ViaVerde Vito Komac napoveduje hiter razvoj polnilnih mest, hkrati pa manjša električna vozila in prodor na tuj trg.

Na podlagi predloženih podatkov je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da društvo Planet Zemlja izpolnjuje zakonske pogoje za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

Čestitke.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je v petek, 10. decembra 2010, ob 200. obletnici delovanja slavil odprtje novega tropskega rastlinjaka.

Več kot 533 kvadratnih metrov velik rastlinjak bo nudil zavetje in ustrezne pogoje rastlinam, ki prihajajo iz tropskih krajev. V njem bodo rasla med drugim tudi tropska drevesa, kot so kakav, kava in vanilja.

Ljubljanski botanični vrt, edini ostanek Ilirskih provinc pri nas, je najstarejša tovrstna ustanova v jugovzhodnem delu Evrope in najstarejša visokošolska ustanova na slovenskem, ki je delovala nepretrgano. Več kot pet tisoč rastlinskih vrst vsako leto privabi nad 45 tisoč sprehajalcev in ljubiteljev narave.

Družba BISOL, edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov na masovni industrijski ravni, je letošnje leto zaključila z otvoritvijo sončne elektrarne na osnovni šoli v Šmarju pri Jelšah. Na strehi tamkajšnje šole deluje sončna elektrarna z močjo 235,8 kW, ki jo sestavlja 1012 fotonapetostnih modulov. Predvidena letna proizvodnja 260 megavatnih ur pa bo zadostila potrebam po električni energiji 65 gospodinjstev in prihranila 156 ton ogljikovega dioksida.

Član uprave BISOL Dag Kralj je izrazil zadovoljstvo nad pripravljenostjo občine na skupen projekt: »Šole imajo velikokrat primerne strešne površine za postavljanje sončnih elektrarn in veseli smo, da nekatere občine prepoznajo priložnosti, ki jih ponuja fotovoltaika.«

Župan Jožef Čakš pa je dodal: »Učenci bodo na osnovi spremljanja delovanja sončne elektrarne vsak dan pridobivali izjemno pomembno informacijo o tem, kako je ekološko čista sončna energija bistven element ohranjanja našega okolja. Vesel sem, da je ta investicija v našo občino prinesla pozitivno razmišljanje med občani o porabi sončne energije.«

Marjeto Keršič Svetel, veliko ljubilteljico gora in zagovornico ohranajanja narave, smo povprašali, kaj želi sporočiti slehernemu izmed nas.
»Planet, na katerem živimo, je čudovit. Odgovorni smo zanj. Vsi, vsak posebej. Tako, kot smo odgovorni za svoje življenje, za odnos s svojim partnerjem, za svoje bližnje. Vse je povezano med seboj. Nihče ni izoliran od globalne usode planeta. Samo od nas je odvisno, kakšna bo prihodnost. Ne od politikov – od nas! Če bi se vsi začeli obnašati drugače, bi morali politiki slediti – saj jim drugega ne bi preostalo.

Vprašajte se, kaj vam v življenju v resnici veliko pomeni – in potem to negujte, ohranjanje in branite, dokler morete. Če boste iskreni do sebe, boste spoznali, da na vašem seznamu res pomembnih stvari sploh ne bo drag avto, novi čevlji ali pa velika hiša… ampak čisto druge zadeve. Tiste, za katere se je res vredno truditi do zadnjega diha!«

Konec novembra je komisija Heliosovega sklada, sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Ministrstva za okolje in prostor ter hidrogeologa, pregledala 11 prijavljenih zasnov vodnih učnih poti za leti 2009 in 2010. Izbranih je bilo osem šol v občinah Rogašovci, Slovenske Konjice, Podlehnik, Žužemberk, Kozje, Sevnica, Radenci in Gornja Radgona, ki bodo za svoje naloge prejele, vsaka po 1.050 evrov denarne nagrade oz. skupaj 8.400 evrov.

V 12 letih delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bilo ob 68. obnovljenih vodnjakih v 59. občinah, skupaj izdelanih še 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Številne od teh so zaživele tudi v naravi. Vodne učne poti so dodana vrednost obnovljenih vodnjakov, saj jih lokalna skupnost z umestitvijo v prostor oživi, učencem in prebivalcem pa širi okoljsko zavest in odgovorno ravnanje do lastnega okolja. Helios in okoljsko ministrstvo bosta v januarju 2011 v Lipici pripravila srečanje nagrajenih osmih šol, kjer bodo projektne skupine predstavile svoje naloge, ter si ob druženju ogledali še Kobilarno Lipica.
Vsebinsko pestro bero prijavljenih raziskovalnih nalog zasnov vodnih učnih poti so osnovnošolci in letos prvič tudi srednješolci pripravljali skupaj s svojimi mentorji na terenu, kjer so raziskovali in povezovali v smiselno celoto razne oblike vodnih virov, potoke, mokrišča, drevesa in gozdne poti, cerkve in kapelice, zgodovinska obeležja in druge lokalne znamenitosti. Priprava vsebinskih podlag je osnova za kasnejšo izvedbo in dodelavo teh učnih poti. Vodne učne poti z namenom oživljanja vodnega vira so namenjene učencem kot učilnica v naravi za spoznavanje delovanja naravnih ekosistemov ali pa zadnje čase obiskovalcem kot zanimive izletniške točke v turističnem razvoju manjših krajev. Šele z dejansko ureditvijo vodnih in/ali gozdnih učnih poti opremljenih s informacijskimi tablami in kažipoti prebivalci dejansko spoznajo in ozavestijo svoje lokalno bogastvo vredno ogleda in širše pozornosti. Dober primer oživitve je Haloški vodnjak na Gorci v občini Podlehnik, ki povezuje etnološki muzej na prostem, gozdno učno pot in po 30 letih obnovljen vodni vir v globeli, katerega si ogledujejo številni obiskovalci Haloz.
Dogodki in prireditve v zvezi z učnimi potmi pripomorejo k bolj odgovornemu odnosu do narave in bližnjega okolja, kar je še posebej opazno v manjših krajih, kjer želijo ljudje imeti urejen svoj kraj. Projektne naloge priprav zasnov vodnih učnih poti so nastale kot razširitev projekta oživljanje slovenskih krajevnih vodnjakov, v katerem občine s pomočjo krajevnih skupnosti ali raznih društev obnovijo izbrani vodni vir. Sodelovanje šol v projektu je tudi eno izmed prednosti pri izboru prijavljene občine. Znotraj Heliosovega sklada poteka izbor vodnih učnih poti od leta 2004. Vsako leto izberejo in nagradijo 4 šole. Do sedaj je bilo nagrajenih že 20 šol v skupni vrednosti 21.000 evrov.
Za leto 2009 so bile izbrane šole z nalogami : OŠ Sveti Jurij v občini Rogašovci za Vodna učna pot Ledava, OŠ Pod Goro v občini Slovenske Konjice za Vodno učno pot v Subregiji Dravinjsko, OŠ Martin Kores v občini Podlehnik za Vodno učno pot - Napeljimo vodo na turistični mlin in OŠ Žužemberk, podružnica Ajdovec za Vodno učno pot Oskrba z vodo na Ajdovški planoti. Za leto 2010 so izbrane šole: OŠ Lesično v občini Kozje za Vodna učna pot Lesično, OŠ Krmelj v občini Sevnica za Vodno učno pot Krmelj, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci za Vodna učna pot k Stüdenici in OŠ Gornja Radgona za Vodno učno pot med vrelci življenja v Ščavniški dolini.
Projekti Heliosovega sklada se bodo nadaljevali spomladi 2011, saj na odprtje čakajo še štirje vodnjaki iz letošnjega razpisa v občinah Zreče, Cankova, Tišina in Borovnica.
Od leta 1998 so v okviru Heliosovega sklada obnovili 68. vodnjakov in pripravili skupaj 28 zasnov vodnih učnih poti. Sredstva, ki omogočajo delovanje Heliosovega sklada se stekajo od prodaje okolju prijaznih premazov znamk Bori, Tessarol in Ideal. Od vsakega prodanega litra premaza označenega z »ribico v soncu«, gre v sklad 25 centov.