Planet Zemlja

Ker se je v javnosti pojavilo nekaj vprašanj in napačnih interpretacij o našem natečaju Okolju prijazna občina 2010, smo pripravili krajšo obrazložitev.

Cilj natečaja je bil analiza stanja in predvsem ocena aktivnosti, ki jih slovenske občine izvajajo, da bi občankam in občanom zagotovile bivalne in življenjske pogoje, ki jim jih zagotavlja Ustava. Če smo želeli, da je analiza relevantna, smo morali tudi natančno ločevati med pristojnostmi lokalnih skupnosti in države. Samo na ta način smo lahko ugotovili, ali gre za pomanjkljivosti pri delovanju ali regulativi lokalnih skupnosti ali za pomanjkljivosti državne, morda pa celo evropske regulative.

Tako smo pred meseci vsem slovenskim občinam poslali posebne vprašalnike, v katerih smo jih prosili, da nam posredujejo podatke o področjih, ki so najbolj vitalnega pomena za razvoj občine, da nam posredujejo podatke o okoljskih projektih, ki so jih v času preteklega mandata začeli izvajati, in o okoljskih projektih, ki so jih v preteklem mandatu dokončali in so bili v pristojnosti občine. V vprašalniku so morali navesti tudi podjetja ali organizacije, ki so največ prispevale k varovanju okolja v občini, in tista, ki so najbolj obremenjujejo okolje v občini, načine sodelovanje občine z lokalnimi deležniki, pa tudi s področja stanja osveščanja na področju ekologije. Del vprašalnika smo namenili tudi vprašanjem o organizaciji služb, ki so v njihovi občini zadolžene za skrb za okolje. Odgovore na naš anketni vprašalnik nam je posredovalo 33 občin, kar je glede na izkušnje s podobnimi našimi prejšnjimi projekti, v prvem letu pričakovano število. Zaradi neprimerljivosti med pretežno ruralnimi in urbanimi občinami smo jih razdelili v tri kategorije po številu prebivalstva: do 3000 prebivalcev, med 3.000 in 10.000 prebivalci in tiste nad 10.000 prebivalci. Ena tretjina vseh sodelujočih občin je bila v kategoriji nad 10.000 prebivalci, med katerimi MO Celje ni bila največja.

V obrazložitev podelitve naziva Občini Celje smo zapisali, da so najbolj pozitivni dosežki MO Celje izgradnja centralne čistilne naprave, izgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki - RCERO, ter toplarne za termično obdelavo ostankov komunalnih odpadkov in blata. Ob tem so pomembno pozornost namenili projektom urejanja okolja in rekreacijskih površin. Pohvalili smo tudi odločitev občinske uprave da izpelje energetsko obnovo javnih zgradb in javne razsvetljave. Našteto je bilo temelj, da MO Celje prepoznamo kot najboljšo med tistimi občinami, ki so nam pač posredovale odgovore.

Seveda je dejstvo, da naše prepoznavanje dobrih praks v MO Celje ne pomeni, da je stanje okolja v Celju dobro. Taka trditev bi bila nestrokovna in neutemeljena, podobno kot če bi po drugi strani trdili, da na področju varstva okolja v tej občini ni bilo storjenega nič. Okoljsko so zelo obremenjena praktično vsa urbana in industrijska središča v Sloveniji. Področja okoljskih obremenitev (zrak, voda, zemlja…) pa se razlikujejo deloma zaradi sodobnih razvojnih trendov, deloma zaradi zgodovinske dediščine posameznih okolij. Pri reguliranju novonastalih okoljskih obremenitev ima vlogo tudi lokalna skupnost (prostorski akti, lokalni promet, komunala), vendar je glavni del odgovornosti za sistemsko določanje kriterijev pod katerimi lahko delujejo posamezni obremenjevalci okolja, predvsem v rokah države.

Širše področje stare cinkarne v Celju je tudi po našem mnenju eno od tistih, ki zelo obremenjuje okolje v MO Celje in nujno potrebuje sanacijo. To je realna težava z zelo dolgo »brado«, za katero pa bodo morali čim prej najti kakovostne rešitve lastniki in država, lokalna skupnost (MO Celje) pa ima pravico in dolžnost sodelovati v postopku reševanja ter morda vanj posegati z odločitvami, za katere je pristojna.

V Kanazawi na Japonskem se bo danes z zaključno slovesnostjo končalo Mednarodno leto biotske raznovrstnosti. Leto 2011 bo Mednarodno leto gozdov in zato zopet zanimivo za Slovenijo, saj gozdovi prekrivajo več kot pol države in se z njimi gospodari sonaravno.

Gozdovi prekrivajo tretjino kopnega na Zemlji in so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti našega planeta. Vsako leto se njihova površina zmanjša za 13 milijonov hektarov. Torej, vsaka dva meseca, za eno Slovenijo. V tropskih gozdovih, ki pokrivajo le šest odstotkov kopnega, po ocenah živi več kot polovica vseh živalskih in rastlinskih vrst.

Površina gozdov v Sloveniji presega svetovno in evropsko povprečje, saj gozdovi pokrivajo 59 odstotkov države, njihov delež pa se še povečuje. Sedeminosemdeset odstotkov gozdov izgrajujejo domače, rastišču primerne drevesne vrste, ali pa je sestava v njih podobna naravni. V naših gozdovih je kar 11 habitatnih tipov, ki ustrezajo kriterijem za vključitev v omrežje Natura 2000.

Prva slovenska diplomirana citrarka Irena Zdolšek, ki je tudi igrala na naši prireditvi Planetu Zemlja prijazna občina, je pri Založbi Celinka izdala svojo novo ploščo Cvetje v Bachu.

Slabo uro trajajoč album zaokrožuje petnajst skladb, od teh pa eno tretjino predstavljajo invovativne priredbe slovenskega ljudskega izročila, devet avtorskih skladb nosi podpis štirih domačih avtorjev (Janez Dovč, Sašo Vollmeier, Miloš Simić, Žiga Stanič). Ne izostane pa niti že skoraj ponarodela tema iz filma Cvetje v jeseni, ki se ji tokrat pridruži Johann Sebastian Bach - od tod tudi naslov plošče Cvetje v Bachu. Snemanje je potekalo v dvorani Marjana Kozine pod budnim ušesom Marjana Križaja.

9. januarja bodo v južnem Sudanu izvedli referendum o neodvisnosti, ki bo skoraj zagotovo uspešen. Sudan bo razpadel na dva dela, afriška celina bo dobila novo državo. Zveni obetavno, a morebitne posledice bi bile lahko usodne za širšo regijo. V južnem Sudanu se nahaja 85 odstotkov vse sudanske nafte, glavnega sudanskega izvoznega “artikla”, ki je povzročil 22 let trajajočo državljansko vojno med severom in jugom in se nikoli ni zares končal. Kartum se ne bo kar tako odpovedal nafti, s katero je na svojo stran pridobil Kitajsko, novega kolonizatorja Afrike in vladarja tretjega sveta. Ne smemo pozabiti na vodo in bogastvo Nila. Jug napoveduje, da se nikoli več ne bo pokoril.

Se obeta nov krog vojne? Kaj pravzaprav pomeni referendum v južnem Sudanu za prihodnost Afrike? Kakšni bodo njegovi varnostni in geostrateški učinki? Ali bodo močvirja južnega Sudana res postala prvo bojišče kitajsko-ameriške vojne? Kje se skriva mednarodna skupnost? In - predvsem - Evropska unija?

O tem, kaj bi morali narediti in kaj je šlo narobe, se bodo v torek ob 12h v ljubljanskem Kinu Dvor pogovarjali najbolj dejaven borec za zatirana sudanska ljudstva Tomo Križnar, ki se je ravnokar ponovno vrnil iz Darfurja, Delov novinar in dopisnik iz kriznih žarišč Boštjan Videmšek, komentator Dela Branko Soban ter profesor iz Filozofske fakultete dr. Marko Polič.

Vljudno vabljeni.

Društvo Planet Zemlja je pridobilo status nevladne organizacije na področju ohranjanja narave, ki deluje v javnem interesu. Tako je vrsta prizadevanj in aktivnosti društva končno dobila priznanje nacionalnega pomena, naše nadaljnje ambicije za osveščanje javnosti pa bodo odslej lahko še aktivnejše, odmevnejše in obsežnejše. Svoje poslanstvo izpolnjujemo prek aktivnosti kot so izobraževanja, organizacija dogodkov, analize, nacionalni natečaji in dnevno obveščanje javnosti prek našega spletnega portala. Kot komunikologi to počnemo s pomočjo strokovnjakov s področja ekologije in njenih pod-disciplin.

Vašo podporo nam boste zdaj lahko izkazali tudi tako, da društvu namenite 0,5 % dohodnine za delovanje, kar ne pomeni nobene dodatne finančne ali davčne obremenitve. Slovenska zakonodaja namreč omogoča, da del dohodnine (namesto v državni proračun) namenite kateri od upravičenih organizacij, zato vas vabimo, da to storite in donirate naši organizaciji.

Če se boste odločili za donacijo, lahko to storite na enega od sledečih načinov:

1. za vse, ki že poslujete preko portala e-Davki:
http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx,

2. za vse - z oddajo formularja po pošti: v tem primeru le natisnete, izpolnete in pošljete formular, ki ga najdete na povezavi:
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/Obrazci-FIZICNE_OSEBE/177.pdf

Formular izpolnite z naslednjimi podatki:

1. Vpišite svoje podatke

2. Vpišite prejemnika:

društvo Planet Zemlja - društvo za okoljsko ozaveščanje
Davčna številka : 21867704

Vsa sredstva, ki jih bomo prejeli iz vaših donacij, bodo namenjena za ohranjanje, razvijanje in izvajanje naših aktivnosti.

Institut »Jožef Stefan« - Center za energetsko učinkovitost je v sodelovanju z agencijo Informa Echo izpeljal drugi val Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2010, katere namen je bil prikazati stopnjo energijske učinkovitosti v slovenskih gospodinjstvih.

Med bistvenimi ugotovitvami se pojavlja dejstvo, da v Sloveniji prevladujejo energijsko neučinkovite stavbe, da se največ gospodinjstev ogreva s kurilnim oljem in lesom, pri tem pa kar slaba tretjina pušča odprta okna več kot 10 minut. Slovenci največ elektrike porabimo za hlajenje živil in pripravo tople vode, četrtina jih pere perilo pri maksimalni temperaturi, za sušenje pa jih 14 % uporablja sušilni stroj tudi poleti.

Kljub splošno znanemu podatku, da je avto najmanj energijsko učinkovito prevozno sredstvo, je tovrstni jekleni konjiček najpogostejša izbira, električni avto z dosegom 300 km pa bi po primerni ceni kupilo 12 % slovenskih gospodinjstev.